,Štajerska narečna skupina (Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2. štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem. Na vzhodu se štajerska narečna skupina razprostira do Slovenskih goric in spodnjega toka reke Drave, kjer postopoma prehaja v panonsko narečno skupino. Na jugozahodu Štajerske, ob spodnji Savi, začne štajerska narečna skupina prehajati v dolenjska narečja.
Posamezna narečja in podnarečja zahodnoštajersko narečje (zahodna štajerščinaLogar, Tine. 1962. "Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije." Jezik in slovstvo 8(1/2): 1–6, p. 4.) zgornjesavinjsko narečje (zgornja savinjščina) solčavski govor srednještajersko narečje (osrednja štajerščina) južnopohorsko narečje (štajerska pohorščinaLogar, Tine. 1982. "Diftongizacija in monoftongizacija v slovenskih dialektih." Jezik in slovstvo 27: 209–212, p. 211.) kozjaški govor kozjansko-bizeljsko narečje posavsko narečje (posavščinaToporišič, Jože. 1994. "Fran Ramovš kot narečjeslovec." Slavistična revija 42: 159–170, p. 168.) zagorsko-trboveljski govor (zasavski govor ali zasavsko podnarečje) laški govor (laško podnarečje) sevniško-krški govor (sevniško-krško podnarečje)
Viri
Kategorija:Slovenska narečja Kategorija:Štajerska