Logothetes tou genikou (grško ali krajše [ho genikós], genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.Kazhdan 1991, str. 829.
Zgodovina in funkcije Genikon je bil odgovoren za splošne davke, državne prihodke in sodišče za finančne spore. Kot tak je v veliki meri opravljal posle nekdanjega comesa sacrarum largitionum, čeprav je izhajal iz splošnega oddelka pretorske prefekture.Fouracre 2005; Andrew Louth. The Byzantine Empire in the Seventh Century, str. 305. Prvi potrjeni genikon je bil menih Teodot, omenjen leta 692, čeprav je položaj obstajal verjetno že leta 626.Bury 1911, str. 86–87. Kazhdan 1991, str. 830. Finančno ministrstvo je bilo od 7. do 12. stoletja eno od glavnih ministrstev Bizantinskega cesarstva. V obdobju Komnenov se je njegov pomen zmanjšal, v obdobju Angelov pa ponovno okrepil. Po opustošenju Konstantinopla v četrti križarski vojni leta 1204 in razpadu Bizantinskega cesarstva je položaj generalnega logoteta postal zgolj časten naziv, ki se je ohranil v Nikejskem cesarstvu. Po letu 1261 se je ponovno pojavil tudi pod Paleologi v obnovljenem Bizantinskem cesarstvu.
Psevdo-Kodin ga sredi 14. stoletja v cesarski hierarhiji uvršča na 20. mesto med parakoimomena cesarske spalnice in protovestiarija.Verpeaux 1966, str. 137. Njegova značilna dvorna oprava in insignije so bile klobuk iz bele svile s krajci (skranikon) in dolg svilen, kaftanu podoben kabbadion, na slovesnostih in praznovanjih pa kupolast skranikon iz bele in zlate svile z zlato obrobo in podobo cesarja na prednji in zadnji strani. Za razliko od drugih uradnikov ni imel svojega uradnega spremstva (dikanikion).Verpeaux 1966, str. 156–157.
V obdobju Paelologov so bili med generalnimi logoteti tudi pomembni intelektualci in državniki, na primer Jurij Akropolit in Teodor Metohit. Zadnji dokumentirani logothetēs tou genikou je bil nek Ivan Andrus leta 1380. V tistem času je bila njegova izvirna funkcija že dolgo pozabljena, saj je že Psevdo-Kodin zapisal, da »funkcija generalnega logoteta ni znana«.Verpeaux 1966, str. 176.
Podrejeni uradniki Logothetēsu tou genikou so bili podrejeni naslednji uradniki: Chartoularioi megaloi tou sekretou (χαρτουλάριοι μεγάλοι τοῦ σεκρέτου) veliki hartulariji oziroma načelniki različnih oddelkov.Bury 1911, str. 87. Chartoularioi tōn arklōn (χαρτουλάριοι τῶν ἀρκλῶν)Kazhdan 1991, str. 174: ἀρκλα pomeni »škatla [za denar]«, se pravi zakladnica. ali exō hartoularioi (ἔξω χαρτουλάριοι), zunanji hartularji, se pravi tisti, ki so službovali izven Konstantinopla. Njihovi nazivi kažejo, da so bili višji zakladniški uradniki, nameščeni v provincah. Epoptai tem (ἐπόπται τῶν θεμάτων), uradniki, zadolženi za nadzor davčnega sistema v provincah.Kazhdan 1991, str. 174. Komētes hydatōn ( κόμητες ὑδάτων, komiti vodá), uradniki, zadolženi verjetno za akvadukte in oskrbo z vodo v provincah.Kazhdan 1991, str. 1139. Chartoularios tou oikistikou (χαρτουλάριος τοῦ οἰκιστικοῦ) ali enostavno ho oikistikos, katerega natančna funkcija ni znana. Dokazano je, da je bil v 11. stoletju pristojen za davčne oprostitve in različna sodna opravila v svoji temi. Položaj je bil morda povezan s državnimi posestmi (oikoi). V 11. stoletju je urad postal samostojen, potem pa je izginil.Bury 1911, str. 88. Kazhdan 1991, str. 1516. Kommerkiarioi (κομμερκιάριοι) so bili uradniki v carinski službi. Dokazano je, da so bili od zgodnjega 6. stoletja nekakšni nasledniki comes commerciorum, omenjenih v Notitia Dignitatum. Na začetku so bili nameščeni na mejah, po 7. stoletju pa v pristaniščih in vseh temah ali otokih. Kazhdan 1991, str. 1141. Epi tēs kouratōrias basilikoi oikoi (ἐπί τῆς κουρατωρίας [τῶν βασιλικῶν οἴκων]) so nadzirali državne posesti.Bury 1911, str. 88–89. Komēs tēs lamias (κόμης τῆς λαμίας), uradnik, ki je morda skrbel za rudnike in drage kovine. Domneva se, da je bil naslednik comesa metallorum per Illyricum. Pečati iz 11. stoletja kažejo, da se je položaj včasih združeval s položajem epi tōn oikeiakōn (razred višjih dvorjanov) in enim od velikih hartularijev genikona.Bury 1911, str. 89. Dioikētai (διοικηταὶ) so bili uradniki, ki so s številnimi praktores (agenti) nadzirali pobiranje davkov. Kom[v]entianos (κομ[β]εντιανός), uradnik z neznanimi zadolžitvami.Bury 1911, str. 89–90. Številni kankellarioi (καγκελλάριοι, iz latinskega cancellarius), podrejeni prōtokankellariosu (prvemu kacelariju). Prvotno so bili visoki uradniki pretorskih prefektur, v srednjem bizantinskem obdobju pa tajniki srednjega ranga v različnih ministrstvih.Bury 1911, str. 90. Kazhdan 1991, str. 1101.
Sklici
Viri Bury, John Bagnell (1911). The Imperial Administrative System of the Ninth Century - With a Revised Text of the Kletorologion of Philotheos. London: Oxford University Press. Fouracre, Paul, urednik (2005). The New Cambridge Medieval History: c.500–c.700. Cambridge, United Kingdom: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-36291-7.
Verpeaux, Jean, urednik (1966). Pseudo-Kodinos, Traité des Offices. Paris, France: Centre National de la Recherche Scientifique.
Kategorija:Bizantinski naslovi in položaji