Olaf Scholz, nemški politik, * 14. junij 1958, Osnabrück, Zahodna Nemčija.
Med letoma 2011 in 2018 je bil prvi župan Hamburga, od leta 2009 do 2019 pa tudi namestnik vodje Socialdemokratske stranke (SPD). Na nemških zveznih volitvah leta 2021 je bil Scholz strankin kanclerski kandidat in stranko tudi popeljal do volilne zmage. SPD, Zavezništvo 90/Zeleni in FDP so se dosegle dogovor o oblikovanju koalicijske vlade (koalicija semaforjev). Bundestag naj bi Scholza za kanclerja izvolil med 6. in 8. decembrom 2021.
Scholz je odvetnik. Leta 1985 je bil vpoklican v odvetniško pravo, specializiran za zaposlovalno in delovno pravo. V sedemdesetih letih je postal član SPD, od leta 1998 do 2011 pa je bil poslanec Bundestaga. Leta 2001 je bil član hamburške vlade pod vodstvom prvega župana Ortwina Rundeja, leta 2002 pa bil skupaj z voditeljem SPD in kanclerjem Gerhardom Schröderjem izvoljen za generalnega sekretarja SPD. S tega mesta je odstopil leta 2004 in postal vodja svoje stranke v Bundestagu, kasneje pa je leta 2007 postal član vlade Angele Merkel, in sicer minister za delo in socialne zadeve. Po tem, ko je SPD po volitvah leta 2009 zapustila vlado, se je Scholz vrnil na vodenje SPD v Hamburgu in bil izvoljen tudi za namestnika vodje SPD. Svojo stranko je popeljal do zmage na deželnih volitvah v Hamburgu leta 2011 in postal prvi župan. Funkcijo je opravljal do leta 2018.
Po tem, ko je SPD leta 2018 vstopila v četrto vlado Merklove, je bil Scholz imenovan za ministra za finance in za podkanclerja Nemčije. Leta 2019 je kandidiral za novo uvedeno dvojno vodstvo SPD, in sicer predstavnico zvezne dežele Brandenburg Klaro Geywitz. Kljub temu, da je v prvem krogu dobil največ glasov, je par v drugem krogu 45 % glasov izgubil proti zmagovalcu Norbertu Walter-Borjansu in Saskii Esken. Nato je odstopil s položaja namestnika vodje.
Leta 2020 je bil nominiran kot kandidat SPD za nemškega kanclerja na zveznih volitvah leta 2021.Erika Solomon (August 10, 2020), German Social Democrats pick Olaf Scholz to run for chancellor Financial Times. Začel je koalicijska pogajanja z Zelenimi in liberalno stranko FDP, s katerimi so 7. decembra 2021 podpisali koalicijski sporazum, naslednji dan pa je bila vlada s kanclerjem Scholzom na čelu uradno potrjena.
Mladost levo|sličica| Scholz o kongresu mladih socialistov, 1984 Scholz se je rodil 14. junija 1958 v Osnabrücku v Spodnji Saški, odraščal pa je v okrožju Rahlstedt v Hamburgu. Njegova starša sta delala v tekstilni industriji. Ima dva mlajša brata, Jensa Scholza, anesteziologa in izvršnega direktorja Univerzitetnega medicinskega centra Schleswig Holstein; in Ingo Scholz, tehnološko podjetnico. Olaf je obiskoval osnovno šolo Bekassinenau v Oldenfeldeju, nato pa je prestopil v osnovno šolo Großlohering v Großlohe. Po končani srednji šoli leta 1977 je leta 1978 začel študirati pravo na Univerzi v Hamburgu v okviru enostopenjskega pravnega izobraževanja. Kasneje se je zaposlil kot odvetnik, specializiran za delovno in zaposlitveno pravo. Pri 17 letih se je pridružil Socialdemokratski stranki.
Scholzova družina je tradicionalno luteranska, bil je krščen v nemški evangeličanski cerkvi; ima večinoma posvetne poglede in je v odrasli dobi zapustil Cerkev, vendar je pozval k spoštovanju krščanske dediščine in kulture države.
Scholz se je SPD pridružil leta 1975 kot študent, kjer se je povezal z Jusos, mladinsko organizacijo SPD. Od 1982 do 1988 je bil namestnik zveznega predsednika, od 1987 do 1989 pa tudi podpredsednik Mednarodne zveze socialistične mladine. Podpiral je Freudenberger Kreis, marksistično krilo univerzitetnih skupin Juso, in revijo spw ter v člankih spodbujal »premagovanje kapitalističnega gospodarstva«. V njem je Scholz kritiziral "agresivno-imperialistični NATO", Zvezno republiko kot "evropsko trdnjavo velikih podjetij" in socialno-liberalno koalicijo, ki postavlja "golo vzdrževanje oblasti nad vsako obliko vsebinskega spora". 4. januarja 1984 so se Scholz in drugi Juso voditelji v NDR srečali z Egonom Krenzom, sekretarjem Centralnega komiteja Združenih socialistov Nemčije in članom politbiroja Centralnega komiteja SED Herbertom Häberjem.
Politična kariera
Poslanec Bundestaga Takrat že nekdanji podpredsednik Mednarodne zveze socialistične mladine Scholz je bil leta 1998, star 40 let, prvič izvoljen za hamburškega poslanca v Bundestagu. V preiskovalnem odboru za vizumsko afero Bundestaga je bil predsednik poslanske skupine SPD. 6. junija 2001 je odstopil, z namenom da prevzame prosto mesto senatorja za notranje zadeve Hamburga pod vodstvom prvega župana Ortwina Rundeja.
V svojem kratkem času kot senator je kontroverzno odobraval prisilno uporabo odvajal za zbiranje dokazov od osumljenih preprodajalcev mamil. Zdravniška zbornica v Hamburgu je izrazila nestrinjanje s to prakso zaradi možnih zdravstvenih tveganj. Funkcijo je zapustil oktobra 2001, po porazu njegove stranke na deželnih volitvah v Hamburgu leta 2001 in z izvolitvijo Oleja von Beusta za prvega župana. Njegov naslednik je bil Ronald Schill.
Scholz je bil na nemških zveznih volitvah leta 2002 ponovno izvoljen v Bundestag. Od leta 2002 do 2004 je opravljal tudi funkcijo generalnega sekretarja SPD; s te funkcije je odstopil, ko je vodja stranke in kancler Gerhard Schröder, ki se je soočal z nezadovoljstvom znotraj lastne stranke in volivci, napovedal odstop z mesta vodje Socialdemokratske stranke.Richard Bernstein (7 February 2004), New York Times.
Scholz je bil eden v vrsti politikov, ki so sprožili razpravo o nemški novinarski normi, ki sogovornikom dovoljuje, da "avtorizirajo" in spremenijo citate pred objavo, potem ko je njegova novinarska ekipa leta 2003 vztrajala pri močno preoblikovanju intervjuja za Die Tageszeitung.Moritz Schuller (7 September 2003), The right to revise The GuardianBen Knight (19 January 2016), Time to end interview authorization in Germany? Deutsche Welle Urednik Bascha Mika je to vedenje obsodil kot "izdajo zahteve do svobodnega tiska".
Scholz je bil leta 2005 tiskovni predstavnik SPD v preiskovalnem odboru, ki je preiskoval nemško vizumsko afero. Po zveznih volitvah istega leta je deloval kot prvi parlamentarni sekretar skupine SPD Bundestag. V tej funkciji je tesno sodeloval s šefom CDU-ja Norbertom Röttgenom, da bi upravljal in ohranil veliko koalicijo, ki jo je vodila kanclerka Angela Merkel.Sebastian Fischer (13 November 2007), Müntefering Resignation: Merkel Loses 'Mr. Grand Coalition' Spiegel Online. Bil je tudi član parlamentarnega odbora za nadzor, ki zagotavlja parlamentarni nadzor nad nemškimi obveščevalnimi službami; BND, MAD in BfV. Poleg tega je bil član parlamentarnega telesa, zadolženega za imenovanje sodnikov na najvišja sodišča, in sicer na Zvezno sodišče (BGH), Zvezno upravno sodišče (BVerwG), Zvezno davčno sodišče (BFH), Zvezno delovno sodišče (BAG) in Zvezno socialno sodišče (BSG).
Scholz je z mandatom Bundestaga odstopil 10. marca 2011, potem ko je bil tri dni prej izvoljen za prvega župana Hamburga.. In: NDR.de, 10. März 2011.
Zvezna in deželna politična kariera Leta 2007 se je Scholz pridružil vladi Angele Merkel in na mestu ministra za delo in socialne zadeve nasledil Franza Münteferinga.Andreas Cremer and Brian Parkin, "Muentefering, Vice-Chancellor Under Merkel, Quits" , Bloomberg.com, 13 November 2007."Merkel defends record as Germany's tense governing coalition hits 2-year mark", Associated Press, 21 November 2007.
Po zveznih volitvah leta 2009, ko je SPD zapustila vlado, je bil Scholz izvoljen za namestnika vodje SPD, ki je zamenjal Franka-Walterja Steinmeierja. Med letoma 2009 in 2011 je bil tudi član delovne skupine za Afganistan/Pakistan skupine SPD. Leta 2010 je sodeloval na letnem srečanju Bilderberg v Sitgesu v Španiji.
Prvi župan Hamburga levo|sličica| Scholza marca 2011 v vladnih klopeh v hamburškem parlamentu, kmalu po izvolitvi za prvega župana Leta 2011 je bil Scholz glavni kandidat SPD na deželnih volitvah v Hamburgu, na katerih je SPD zmagal z 48,3 % glasov in zasedel 62 od 121 sedežev v hamburškem parlamentu. S tem je odstopil kot poslanec Bundestaga. Dorothee Stapelfeldt, prav tako socialdemokratka, je bila imenovana za njegovo podžupanjo.
Scholz je kot prvi župan zastopal Hamburg in Nemčijo na mednarodni ravni. 7. junija 2011 se jeudeležil državne večerje, ki jo je v Beli hiši priredil predsednik Barack Obama v čast kanclerke Angele Merkel.Expected Attendees at Tonight's State Dinner Office of the First Lady of the United States, press release of 7 June 2011. Kot gostitelj letnega dneva sv. Matije je na banket Hamburg za civilne in poslovne mestnih voditeljev povabil več visokih gostov. Med njimi predsednika francoske vlade Jean-Marca Ayraulta (2013), predsednika vlade Davida Camerona (2016) in kanadskega premierja Justina Trudeauja (2017).Josh Wingrove (17 February 2017), Trudeau Stresses Fair Wages, Tax Compliance in Warning to Europe Bloomberg News. Od leta 2015 do 2018 je bil tudi komisar Zvezne republike Nemčije za kulturne zadeve v skladu s Pogodbo o francosko-nemškem sodelovanju.Scholz Bevollmächtigter für deutsch-französische Kulturzusammenarbeit Die Welt, 21 January 2015. desno|sličica| Scholz in zakonci voditeljev držav in vlad na G20 v Hamburgu, 2017 Pod Scholzovim vodstvom so Socialni demokrati leta 2015 zmagali na deželnih volitvah v Hamburgu in prejeli okoli 47 odstotkov glasov.Caroline Copley (15 February 2015), Merkel's Conservatives Suffer Blow in State Vote, Eurosceptics Gain New York Times. Njegova koalicijska vlada s stranko Zelenih – z voditeljico Zelenih Katharino Fegebank kot namestnico prvega župana – je prisegla 15. aprila 2015. desno|sličica| Scholz na festivalu Global Citizen 2017 v Hamburgu Leta 2017 so na Scholza padle kritike zaradi kontroliranja nemirov, ki so se zgodili med vrhom G20 v Hamburgu.>
Podkancler Nemčije Po dolgem obdobju oblikovanja vlade po zveznih volitvah leta 2017, med katerimi so se CDU, CSU in SPD dogovorile, da bodo nadaljevale delo v koaliciji, so Scholza vse stranke sprejele kot zveznega ministra za finance. Scholz je skupaj s preostalo vlado prisegel 14. marca 2018, prevzel pa je tudi vlogo nemškega podkanclerja pod Angelo Merkel. V prvih mesecih svojega mandata je postal eden najbolj priljubljenih nemških politikov in dosegel 50-odstotno oceno odobravanja.
Kot odgovor na pandemijo COVID-19 v Nemčiji je Scholz pripravil vrsto reševalnih paketov za gospodarstvo države, vključno s paketom spodbud v višini 130 milijard evrov junija 2020. Scholz je nadziral tudi izvajanje EU naslednje generacije, sklada EU za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov za podporo državam članicam, ki jih je prizadela pandemija, vključno z odločitvijo, da se 90 % od 28 milijard evrov za Nemčijo porabi za varstvo podnebja in digitalizacijo.Holger Hansen, Thomas Leigh and Sabine Siebold (April 27, 2021), Germany to spend 90% of EU recovery money on green, digital goals Reuters.
S Francijo si je Scholz prizadeval za uvedbo globalnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb in novih davčnih pravil za tehnološke velikane.
Na vrhu G7 junija 2021 se je G7 dogovoril o minimalnem svetovnem davku, ki ga je predlagal Scholz, v višini najmanj 15 odstotkov za multinacionalna podjetja. Glavni razlog, zakaj so bile vse članice G7 za, je bil ta, da je Scholzu uspelo prepričati ameriškega predsednika Joeja Bidna, za razliko od njegovega predhodnika Donalda Trumpa, o minimalni obdavčitvi. Tudi junija 2021 je Scholz dal Zveznemu centralnemu davčnemu uradu pridobiti informacije o morebitnih davčnih utajiteljih iz Dubaja. Gre za podatke milijonov nemških davkoplačevalcev in informacije o premoženju, ki je skrito pred davčnimi organi v Dubaju. Podatki bi morali služiti za odkrivanje čezmejnih davčnih prekrškov v velikem obsegu.
Kancler Nemčije desno|sličica| Scholz med predvolilno kampanjo