Amenhotep I."Amenhotep III or Amenhotpe III". Collins Dictionary. n.d. Pridobljeno 24. septembra 2014. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes IMaspero, Gaston (2017). Egypt: Ancient Sites and Modern Scenes. Jazzybee Verlag. str. 8. ISBN 978-3-8496-5019-3.) ali Amenofis I. (iz starogrškega , Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str. 126. je bil drugi faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Za Amenhotepa I. na splošno velja, da je vladal od leta 1526 do 1506 pr. n. št. Bil je sin Ahmoza I. in kraljice Ahmoz-Nefertari. Imel je vsaj dva starejša brata, Ahmoz-Anka in Ahmoz-Sapairja, in ni pričakoval, da bo podedoval egipčanski prestol. Nekje med 17. letom vladanja in smrtjo Ahmoza I. je njegov uradni dedič umrl in Amenhotep je postal prestolonaslednik in vladal približno 21 let.
Njegova vladavina je slabo dokumentirana, vendar je mogoče iz razpoložljivih dokazov sestaviti njeno osnovno zgodovino. Podedoval je kraljestvo, ki so ga oblikovala očetova vojaška osvajanja, in ohranil prevlado nad Nubijo in delto Nila, egipčanske prevlade v Levantu pa verjetno ni poskušal ohraniti. Nadaljeval je z obnovo templjev v Gornjem Egiptu in revolucionarno spremenil zasnovo pokopališkega kompleksa, tako da je ločil svojo grobnico od pogrebnega templja. Takšna zasnova je postala trend in se ohranila v celotnem Novem kraljestvu. Po smrti je postal bog zavetnik Deir el-Medine."Amenhotep I". British Museum. Pridobljeno 20. maja 2007.
Družina Amenhotep I. je bil sin Ahmoza I. in kraljice Ahmoz-Nefertari. Njegova starejša brata, prestolonaslednik Ahmoz Sapair in Ahmoz-ank, sta umrla pred njim in mu tako odprla pot za njegov vzpon na prestol.Grimal, str. 201. Na oblast je prišel verjetno zelo mlad in je zato v njegovem imenu nekaj časa kot regentka vladala njegova mati.Shaw in Nicholson, str. 28. Za svojo veliko kraljevo ženo je vzel svojo starejšo sestro Ahmoz-Meritamon.Grimal, str. 190. Druga žena Sitkamoz je izpričana samo na steli Devetnajste dinastije.Bleiberg, str. 71.
Odnosi med Amenhotepom I. in drugimi možnimi družinskimi člani so nejasni. Kot njegova sestra in žena se kljub alternativni teoriji, da je bila njegova stara mati, običajno omenja Ahhotep II. Domneva se, da je imel z njo sina Amenemheta, ki je umrl zelo mlad. Mnenja o tem so soglasna, čeprav nekateri argumenti govorijo proti temu razmerju. Ker ni imel živih dedičev, ga je nasledil Tutmoz I., ki se je poročil z njegovo sestro Ahmoz. Ker Ahmoz v nobenem napisu ni omenjena kot "kraljeva hči", nekateri znanstveniki dvomijo, da je bila sorojenka Amenhotepa I.
Datumi in dolžina vladanja thumb|left|250px|Oziridski kip Amenhotepa I.; Britanski muzej
V 9. vladarskem letu Amenhotepa I. so na 9. dan tretjega meseca poletja opazovali heliakalni vzhod Sotisa (Sirij).Grimal, str. 202. Sodobni astronomi so izračunali, da se je to zgodilo leta 1537 pr. n. št., če so vzhod opazovali v Memfisu ali Heliopolisu. Če so ga opazovali v Tebah, se je to zgodilo leta 1517 pr. n. št.Helk, Otto. Drenkhahn. str. 969. Za pravo se običajno šteje opazovanje v Tebah, ker so bile v zgodnji Osemnajsti dinastiji prestolnica Egipta. Amenhotep je torej prišel na prestol leta 1526 pr. n. št., čeprav leto 1546 pr. n. št. ni povsem izvzeto.
Manetonov Epitome omenja, da ja Amenhotep I. vladal 20 let in 7 mesecev ali 21 let, odvisno od vira.Fingerson. Manetho's King List. Najvišje dokazano Amenhotepovo vladarsko leto je 10. leto. Manetonovo trditev potrjuje odlomek iz grobne avtobiografije maga Amenemheta, ki eksplicitno trdi, da je pod Amenemhetom I. služboval 21 let.Redford, str. 114. Po visoki kronologiji je Amenhotep I. vladal od okoli 1546 do 1526 pr. n. št., po nizki kronologiji pa od okoli 1526 do 1506 pr. n. št. ali 1525 do 1504 pr. n. št.von Beckerath, str. 189. Datumi njegovega vladanja se pri posmeznih avtorjih razlikujejo za nekaj let.
Zunanja politika thumb|200px||Relief Amenhotepa I. iz Karnaka
Horovo ime Amenhotepa I. "Bik, ki osvaja dežele" in nebti "Tisti, ki vzbuja veliko grozo", se na splošno tolmačita kot njegova težnja, da bi vladal sosednjim ljudstvom. Dve grobni besedili kažeta, da je vodil vojni pohodi v Nubijo. Grobno besedilo Ahmoza, sina Ebana, omenja, da je Amenhotep I. poskušal razširiti mejo Egipta proti jugu v Nubijo in na pohodu porazil nubijsko vojsko.Breasted, str. 17-18. Grobna biografija Ahmoza Pen-Nekebeta pravi, da se je boril tudi na pohodu v Kuš.Breasted, str. 18. Obe besedili opisujeta verjetno isti vojni pohod. Amenhotep I. je zgradil tempelj v Saiju, kar kaže, da je ustanovil egipčanska naselja vse do Tretjega katarakta.
V grobnici Ahmoza Pen-Nekebeta je omenjen tudi pohod v deželo Kehek,James, str. 310. katere lokacija ni znana. Dolgo je veljalo, da se Kehek nanaša na libijsko pleme z enakim imenom, zato se je domnevalo, da so napadalci iz Libije izkoristili smrt Ahmoza I., da bi se preselili v zahodno delto Nila.Steindorff, Seele, str. 33. Domneva ne drži, ker se je pleme Kehek pojavilo pozneje, identiteta dežele Kekeh pa zato ostaja neznana. Njena mogoča lokacija Nubija, predlagane pa so bile tudi Zahodna puščava in tamkajšnje oaze, saj se zdi, da so te spet padle pod egipčansko oblast.
Egipt je Zahodno puščavo in oaze izgubil v drugem vmesnem obdobju Egipta in vstajo Hiksov.James, str. 311. Ali je Amenhotep I. osvojil vse izgubljene oaze, ni povsem jasno. Na eni od stel ima naslov "princ-governer oaz",Grimal, str. 203. ki bi lahko pomenil, da je vzpostavil stanje, kakršno je bilo pred drugim vmesnim obdobjem.
Med njegovim vladanjem Amenhotepa I. ni omenjen noben pohod v Sirijo in Palestino. Na Tomboški steli njegovega naslednika Tutmoza I. je omenjen Tutmozov pohod vse do Evfrata, na katerem ni naletel na nikogaršnji odpor.Breasted, str. 30. Ker pred tem pohodom ni omenjen noben Tutmozov pohod v Azijo, bi to lahko pomenilo, da je Sirijo pacificiral eden od njegovih predhodnikov, Breasted, str. 28. verjetno Amenhotep I.
Dve omembi Levanta, ki sta bila verjetno napisani med njegovo vladavino, bi lahko bili sodobni priči njegove kampanje. V eni od grobnic, ki bi lahko bila Amenhotepova, je omenjen Kedmi nekje v Kanaanu ali Transjordaniji, v Amenemhetovi grobnici pa so omenjene sovražnosti Mitanija.James, str. 309. Nobena od navedb se morda ne nanaša ravno na to kampanjo, niti ni nujno, da sega ravno v Amenhotepovo vladavino. Lokacija Amenhotepove grobnice ni zanesljiva. In ne nazadnje je Amenemhet služil pod več vladarji, za katere je znano, da so napadli Mitani. Zapisi iz Amenhotepove vladavine so preprosto preveč skopi in preveč nejasni, da bi iz njih lahko sklepali o kakršni koli sirski kampanji.
Kulturni in intelektualni razvoj raljestva thumb|250px|Stela s podobo Amenhotepa I. in njrgove matere Ahmoz-Nefertari
Najdenih je bilo veliko Amenhotepovih kipov, večinoma iz ramzeškega obdobja in povezanih z njegovim posmrtnim kultom, kar otežuje preučevanje umetnosti njegovega obdobja. Nekaj njegovih pristnih kipov kaže, da je nadaljeval s prakso kopiranja slogov Srednjega kraljestva.Freed, str. 133. Umetnost v zgodnji Osemnajsti dinastiji je bila še posebej podobna tisti iz zgodnjega Srednjega kraljestva.Aldred, str. 146. Kipi Amenhotepa I. so jasne kopije kipov Mentuhotepa II. in Senusreta I.Ashton, Spanel, str. 58. Kipi so tako zelo podobni, da so imeli sodobni egiptologi težave pri njihovem razlikovanju.
Vas umetnikov v Deir el-Medini, ki so zaslužni za večino umetnin v grobnicah naslednjih generacij vladarjev in plemičev Novega kraljestva, je ustanovil verjetno Amenhotep I. Najstarejše tam najdeno ime je ime Tutmoza I. V vasi umetnikov sta bila očitno pomembna tako Amenhotep kot njegova mati, saj sta bila njena božanska zavetnika.Bryan, str. 224.
Egipt je med Amenhotepovo vladavinao doživel literarni razvoj. Knjiga Kaj je v podzemnem svetu (egipčanska Knjiga mrtvih), pomembno besedilo, ki je bilo v rabi v Novem kraljestvu, naj bi dobila svojo končno obliko med Amenhotepovo vladavino, saj se je prvič pojavila v okrasju grobnice njegovega naslednika Tutmoza I.Grimal, str. 206. Zdi se, da je iz tega obdobja tudi Ebersov papirus, glavni vir informacij o staroegipčanski medicini. Na zadnji strani papirusa je omemba heliakalnega vzhoda Sotisa (Sirij), po katerem se običajno izračunava kronologija zgodnjega Novega kraljestva.
Zdi se, da je bila med vladavino Amenhotepa I. izumljena prva vodna ura.Helk, str. 111-112. Zasluge za ustvarjanje te naprave si je v svoji grobni biografiji pripisal Amenhotepov dvorni astronom Amenemheb, čeprav je najstarejši ohranjeni mehanizem iz obdobja Amenhotepa III.West, str. 63. Izum je bil zelo koristen za merjenje časa, saj egipčanska ura ni bila fiksno časovno obdobje, ampak 1/12 noči. Poletna ura je bila torej krajša od zimske. Vodno uro je bilo mogoče prilagoditi tudi za natančno merjenje krajših ur.
Gradbeni projekti thumb|250px|Rekonstruirana kapela Amenhotepa I. v Karnaku
Amenhotep I. je začel ali nadaljeval gradnjo templjev v Gornjem Egiptu. Njegovi nasledniki so večino teh zgradb razstavili ali podrli. Iz pisnih virov je razvidno, da je arhitektu Ineniju naročil razširitev templja v Karnaku.Breasted, str. 19. Inenijeva grobna biografija kaže, da je zgradil 20 kubitov široka apnenčasta vrata na južni strani Karnaka.Breasted, str. 20. Zgradil je tudi Amonovo sveto barko in kopijo Bele kapele Senusreta III. Klesane kamnite bloke teh zgradb so odkrili v polnilu tretjega pilona Amenhotepa III., kar je omogočilo, da se nekatere od prvotnih struktur ponovno zgradijo. V Karnaku je zgradil tudi zgradbe za svoj festival Sed, s katerim naj bi se po 30 letih vladanja obnovila faraonova moč in moč kraljestva. Amenhotep je verjetno umrl, preden jih je lahko uporabil. V Nubiji je zgradil tempelj v Saïju, v Gornjem Egiptu pa templje na Elefantini, Kom Ombu, Abidosu in tempelj boginje Nekbet. Kolikor je znano, v Spodnjem Egiptu ni zgradil ničesar pomembnega, tako kot njegov oče.
Pokopališki kompleks Amenhotep I. je bil prvi egipčanski kralj, ki je svoj pogrebni tempelj ločil od svoje grobnice, verjetno zato, da bi svojo grobnico obvaroval pred roparji. Njegov tempelj je bil postavljen na severnem koncu Deir el-Baharija.Bryan, str. 226. Zdi se, da je imel Deir el-Bahari zanj nekakšen poseben pomen, saj je v bližini tudi grobnica njegove kraljice Ahmoz-Meritamon.Dodson, str.42. Amenhotepov pogrebni tempelj je bil v veliki meri porušen, da bi se pripravil prostor za spodnjo teraso pogrebnega templja, ki ga je približno 50 let pozneje zgradila kraljica Hačepsut.Dodson, str. 43. Od njega je ostalo le nekaj opek z vtisnjenim Amenhotepovim imenom. Kraljevi kipi so bili prestavljeni v bližnji pogrebni tempelj Mentuhotepa II.
Grobnica in pokop Mesto prve Amenhotepove grobnice ni jasno prepoznano. Poročilo o varnosti kraljevih grobnic na tebanski nekropoli, napisano med nemirno vladavino Ramzesa IX., pravi, da je bila takrat nedotaknjena, vendar njene lokacije ne omenja. Za grobnico Amenhotepa I. sta predlagani dve lokaciji: prva visoko v Dolini kraljev (KV39) in druga v Dra Abu el-Nagi (ANB). Izkopavanja KV 39 kažejo, da je bila uporabljena ali ponovno uporabljena za shranjevanje mumij iz Deir el-Baharija, tudi dobro ohranjene Amenhotepove mumije, pred ponovnim končnim pokopom. V KV39 so našli predmete z njegovim imenom in imeni nekaterih družinskih članov.Shaw, str. 136.
Mumija thumb|250px|right|Mumija Amenhotepa I.