Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Slavistika se je pojavila med začetkom 18. in koncem 19. stoletja - hkrati s pojavom preporoda slovanskih narodov. Eden od utemeljiteljev slavistike je bil češki jezikoslovec Josef Dobrovský.
Specialna področja slavistike po posameznih slovanskih jezikih in književnostih so: belorusistika (beloruščina) bohemistika (češčina) bolgaristika (bolgarščina) kroatistika (hrvaščina) makedonistika (makedonščina) paleoslavistika (staroslovanščina) polonistika (poljščina) rusistika (ruščina) rusinistika (rusinščina) slovakistika (slovaščina) slovenistika (slovenščina) sorbistika (lužiška srbščina) srbistika (srbščina) srbokroatistika (srbohrvaščina) ukrajinistika (ukrajinščina) včasih tudi jugoslavistika ali srbokroatistika (vključevala južnoslovansko ali ožje srbsko-hrvaško-bosansko-čnogorsko jezikovno področje, včasih pa tudi makedonistiko in slovenistiko, redkeje bolgaristiko)
*