Ignac Franc Zimmermann (), avstrijski škof, * 26. julij 1777, Slovenska Bistrica, † 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini.

V letih 1824–1843 je bil lavantinski škof, kot prvi, ki ni bil plemiškega rodu v dolgi vrsti plemiških škofov.

Življenje

Ignac Franc Zimmermann se je rodil kot sin poštnega upravitelja Franca in materi Kajetani (roj. Müller) v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem. Ker so mu starši zgodaj umrli, je živel pri stricu v Destrniku pri Ptuju. Tam je obiskoval javno šolo Leopolda Volkmerja. V tem času se je prav gotovo naučil slovenščino, v kolikor je ni že znal prej. Šolanje je nato nadaljeval na normalki na Ptuju in na gimnaziji v Gradcu.

Zimmermann je leta 1794 začel študirati na pravni fakulteti na Dunaju, vendar se je naslednje leto preusmeril v teologijo, od leta 1796 pa je bil v Gradcu. V duhovnika je bil posvečen leta 1800 v Šentandražu v Labotski dolini na Koroškem. Do leta 1807 je bil kaplan v Slovenski Bistrici, nato pa do leta 1809 župnik in dekanijski prošt v Vuzenici na Spodnjem Štajerskem, kjer mu je uspelo preprečiti bombardiranje trga s strani francoske vojske. V letih 1809–1815 je bil prvič dejaven v Šentandražu, nato pa je bil kratek čas župnik in dekan v Vidmu ob Savi, dokler ni bil leta 1816 imenovan za gubernijskega kanonika in kanonika v Gradcu, kjer je pri deželni vladi prevzel oddelek za duhovne zadeve in nadzor cerkvenega premoženja.Žiga Oman: Zimmermann, Ignaz Franz, v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1541-1542, ISBN 9 783 20579673 2.

Lavantinski škof

Leta 1824 je Zimmermann postal lavantinski škof. Med svojim dolgoletnim službovanjem se je uspešno zavzemal pri vladi za izboljšanje položaja škofije. Na njegovo prošnjo so leta 1825 v Šentandražu ponovno ustanovili kapitelj. Leta 1829 je imenoval Antona Martina Slomška za duhovnega vodjo semenišča v Celovcu. Zimmermann je takoj po nastopu škofovske službe svoje pastirsko pismo napisal v slovenščini, kar se je zgodilo prvič v zgodovini škofije. Zimmermann je tudi svoje nagovore v slovensko govorečih mestih vedno imel v slovenskem jeziku in se nenehno zavzemal pri oblasteh za enoten slovenski jezik. Ko je leta 1826 obiskal rodno Slovensko Bistrico, je zaživela zamisel, da bi sedež škofije iz Šentandraža preselili tja, vendar si Zimmermann za to ni kaj dosti prizadeval. Odklonil je tudi mesto krškega škofa, ki so mu ga pozneje ponudili, in je do smrti ostal na škofijskem sedežu v Šentandražu.

Kljub svoji zavezanosti slovenščini, ki je po Schnablu očitno predstavljala pomemben del Zimmermannove identitete,Bojan-Ilija Schnabl : 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V : Koroški koledar 2014. Celovec/Celovec 2013, 181–182. je v slovenskem zgodovinopisju ponavadi kot prvega Slovenca na lavantinskem škofovskem sedežu šteje šele Zimmermannovega naslednika Franca Ksaverja Kutnarja.Žiga Oman: Zimmermann, Ignaz Franz, v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1541-1542, ISBN 9 783 20579673 2.

Viri

Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAMb), protokoli 1811 (http://arhiv.nadskofija.maribor.si/index.php/de/) Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAMb), matice Župnije Slovenska Bistrica Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAMb), šolski protokoli 1809–1815 Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAMb), škofijski inventarji 1823 Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM, http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx), Ignazius : Lavantiner∫ki ∫hkof v∫im virnim Lavantiner∫ke ∫hkofije svelizhanje, ∫hkofov shegen ino v∫e dobro, 1824.

Literatura

SBL (J. Richter), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi869546/ A. Murko: Leopolda Volkmerja fabule ino pesmi. Gradec 1836, XIII C. Tangl : Reihe der Bischöfe von Lavant. Klagenfurt 1841, 16–17, 363 J. C. Hofrichter : Lebensbilder aus der Vergangenheit. Graz 1863, 30–33 Gaben des katholischen Pressevereines. Graz 1888, 90–148 F. Kovačič : Zgodovina lavantinske škofije. Maribor 1928, 359–361 F. M. Dolinar : Zimmermann, Ignaz Franz Sales (1777–1843). In : E. Gatz (Hg.) : Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder : 1785/1803 bis 1945 – ein biographisches Lexikon. Berlin : 1983, 838–839 Žiga Oman: Zimmermann, Ignaz Franz, in: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1541-1542, ISBN 9 783 20579673 2 Bojan-Ilija Schnabl : 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. In : Koroški koledar 2014. Klagenfurt/Celovec 2013, 181–182.

Sklici

Kategorija:Avstrijski rimskokatoliški škofje Kategorija:Rimskokatoliški škofje Lavanta Kategorija:Župnija Slovenska Bistrica Kategorija:Župnija Vuzenica Kategorija:Župnija Videm - Krško