thumb|hochkant=1.8|Nekdanje plemensko ozemlje Assiniboinov in današnji rezervati v Montani (ZDA) in Saskatchewanu (Kanada)
Assiniboine (izgovorjava: Assinabeun) so ljudstvo severnoameriških Indijancev, ki so zgodovinsko spadali v kulturno območje prerijskih Indijancev. Prvotno so živeli kot čisti lovci in nabiralci in govorijo siouški jezik, ki je zelo soroden idiomu Yanktonai-Siouxov, od katerih so se ločili pred letom 1640. Beseda Assiniboine izhaja tako iz Anishinabe besede Asiniibwaan kot tudi iz Cree besede Asini Pwat (ali Asini Pwat-sak – množina) in pomeni približno: „Tisti Sioux (‚sovražniki‘), ki kuhajo na kamnih“ – to tuje poimenovanje so prevzeli kot vzdevek in se imenovali Assseeneepoituc. Sami so se Assiniboine imenovali Nakonabi (ednina: Nakona – 'Prijazno ljudstvo', 'Zavezniki'),History of the AssiniboineDanes se sami (pod vplivom Siouxov) pogosto imenujejo Nakoda ali Nakota v Kanadi pa jih imenujejo Stoney (kar pogosto vodi do zamenjave s Stoney, ki se prav tako imenujejo Nakoda).
Življenjski prostor
Pred podjarmljenjem s strani belcev so Assiniboine živeli na vzhodu zahodno od York Factory (Manitoba) na jugozahodni obali Hudsonovega zaliva, Lake Nipigon, Ontario in Gornjega jezera vse do Skalnega gorovja (v Assiniboine: In-yan-he-tonga – 'Velike gore') zahodne Alberte in vzhodne Britanske Kolumbije. Sredi 18. stoletja in v začetku 19. stoletja so prevladovali v kanadskih prerijskih provincah (jugovzhodni Saskatchewan, jugozahodni Manitoba ter vzhodna Alberta) in živeli v dolinah reke Saskatchewan in reke Assiniboine (v Assiniboine: Hohe Wakpa – ‚Reka upornikov‘, tj. Assiniboine). Na jugu so obvladovali ameriške ravnice do reke Milk in reke Misuri v severovzhodni Montani in severozahodni Severni Dakoti v ZDA. Na severu so se potepali in selili v prerijske, gozdne in jezerske predele borealnih gozdov vzdolž rek Athabasce, McLeoda in Severne Saskatchewanske reke. Poleg tega so obvladovali trgovske poti do trgovskih postaj Hudson’s Bay Company vzdolž Hayes River, Nelson River in Churchill River. Assiniboine so bili tesno povezani s prerijskimi Cree in Ojibwa, s katerimi so skupaj tvorili Cree-konfederacijo (Cree (jezik): Nehiyaw-Pwat, Nehiyawak – 'Plains Cree', Asini Pwat – 'Assiniboine')Joachim Fromhold: The Western Cree (Pakisimotan Wi Iniwak) in so bili skoraj nenehno v vojni proti sorodnim Siouxom (Lakota, Nakota in Dakota), Blackfoot, Sarcee in Gros Ventre.
Plemenska ozemlja, regionalne plemenske skupine in način življenja
Razlikovanje med Woodland Assiniboine / Woods / Bush Assiniboine (Gozdni Assiniboine) – oziroma zaradi geografske lege njihovih plemenskih ozemelj imenovani tudi Severni Assiniboine – in prerijski Assiniboine, – oziroma Južni Assiniboine – ki so živeli južno od njih, je bila, tako kot pri tesno povezanih Stoneyih, predvsem ekološka in geografska.William C. Sturtevant: Handbook of North American Indians Plains, 2 Parts: 13. Bernan Association, 2001, ISBN 978-0-16-050400-6.
Gozdni Assiniboine so naseljevali borealna gozdna in jezerska območja zahodno od regije Rainy Lake-Lake-of-the-Woods v jugozahodnem Ontariju in jugovzhodni Manitobi do rek Churchill, Nelson in Hayes v severovzhodni Manitobi. Proti zahodu se je njihovo plemensko ozemlje raztezalo vzdolž reke Saskatchewan do zgornjih tokov rek Athabasca, McLeod ter med rekama North Saskatchewan in Eagle Hills južno od reke Battle v osrednji Alberti in zahodni Saskatchewanu. Gozdni Assiniboine so od pomladi do zgodnje jeseni živeli od ribolova, lova z pastmi in lova na vodne ptice, malo divjad (bobri, pižmovke, ježevci) ter na veliko divjad (vapiti, debelorogi ovni in snežne koze), dopolnjeno z nabiranjem sadja, jagodičevja in korenin. Gozdni Assiniboine so nadzorovali tudi trgovske poti vzdolž rek Hayes, Nelson in Churchill. Južne skupine Gozdnih Assiniboine, ki so živele vzdolž rek North Saskatchewan in Battle, so se pogosto selile v gozdno-stepska območja, imenovana Aspen Parklands, ki predstavljajo prehodno območje med prerijo in borealnim gozdom, ter na sosednje ravnice na jugu, da bi tam skupaj s svojimi plemenskimi sorodniki, prerijski Assiniboini, lovili bizone. Za razliko od prerijskih Assiniboineov so imeli Gozdni zelo malo ali nič konj in so zato vsa potovanja opravljali peš ali s kanujem.
Prerijski Assiniboine so živeli od reke Red River of the North na vzhodu, proti zahodu vzdolž rek Assiniboine in Qu’Appelle, med rekama North in South Saskatchewan do reke Red Deer. Prerijski Assiniboine so za razliko od svojih severnih plemenskih sorodnikov večinoma lovili le veliko divjad (debeloroge ovce, jelene, lose, bizone), svojo prehrano pa so dopolnjevali tudi s pižmovkami, ježevci in bobri ter z nabiranjem sadja, jagodičevja in korenin. Ker so imeli Assiniboine iz prerij tudi veliko več konj kot njihovi severni sorodniki, so bili bolj mobilni in so se vedno bolj prilagajali načinu življenja na prerijah. Ko so konec 18. in v začetku 19. stoletja številni prerijski Assiniboine zapustili reki Assiniboine in Qu’Appelle ter se preselili južneje in jugozahodneje na severozahodne in severne prerije, je lov na bizone kmalu postal glavni vir pridobivanja hrane. Večina skupin se je zdaj potepala na zahodu med hribovjem Cypress Hills na jugu kanadskih provinc Saskatchewan in Alberta ter gorovjem Little Rocky Mountains (imenovanim tudi Little Rockies) vzdolž reke Misuri do reke Musselshell, nato čez prerije do izliva reke Powder (Montana) v reko Yellowstone, vzhodno vzdolž severnega brega reke Yellowstone do njenega izliva v Misuri. Območje se je nato raztezalo po reki Missouri navzdol do izliva reke White Earth ter severno vzdolž zahodnega brega reke White Earth do hribov Sweet Grass Hills v prerijskih območjih Montane in Severne Dakote.James L. Long: Land of Nakoda: The Story of the Assiniboine Indians. Riverbend Pub (marec 2004), ISBN 978-1-931832-35-9. Pomembna lovišča so bile tudi rečne doline rek Milk River, Poplar River in Souris River (v ZDA imenovana Mouse River) na vzhodu. V nasprotju s sosednjimi prerijskimi plemeni je riba ostala pomemben vir hrane za prerijske Assiniboine – poleg tega so jih sosednja plemena ter beli trgovci in vojska imeli za 'revne konjev' in so zato postali strašni in spretni roparji konj, da bi lahko še naprej uspešno lovili v prerijah in se vojaško uveljavljali proti drugim plemenom.
Zgodovina Prvi stiki z evropskimi trgovci in zavezništvo s Creeji thumb|Ženska Assiniboine z otrokom, Edward Curtis, 1928
Že pred prvim stikom z belci so se Assiniboini, ki so takrat še živeli v borealnih gozdnih in jezerskih območjih med jezeri Rainy Lake, Lake of the Woods ter južnima jezeroma Manitoba in Winnipeg (v Assiniboine: Mi-ni-tonga – 'Velika voda'), ločili od Wazikute ('Strelci med borovci') zgornjih Yanktonaijev in so jih Evropejci v nasprotju z Dakotami ('Južna Nakoda') v Minnesoti imenovali Severna Nakoda. Te jugovzhodne skupine Assiniboine so živele od ribolova, lova na ptice in divjad, gojenja poljščin ter nabiranja divjega riža. Ko so Francozi in Angleži v začetku 17. stoletja postavili prve trgovske postojanke na območju Velikih jezer in vzdolž Hudsonovega zaliva, so bile te skupine Assiniboine od leta 1650 prvi nepogrešljivi akterji v mreži trgovine s krznom Odaw (Adawe – 'Trgovci') in Francozov zahodnih Velikih jezer. Ker so si Francozi prizadevali razširiti trgovino s krznom z Assiniboini, je Daniel Greysolon Dulhut leta 1678 postavil trgovsko postojanko ob jezeru Nipigon.
Vendar so imeli Swampy Cree in Woodland Cree, ki so živeli severno od Assiniboine vzdolž južnega Hudsonovega zaliva in Jamesovega zaliva, že prej stik z evropskimi trgovci in njihovimi izdelki (železnina, orožje, strelivo, biseri). Zlasti ko je leta 1670 podjetje Hudson’s Bay Company sredi njihovega ozemlja postavilo trgovsko postojanko York Factory, so imeli Creeji neposredno vojaško prednost pred sosednjimi plemeni, ki so jo izkoriščali proti južno živečim Assiniboine. Že obkroženi s sovražniki na vzhodu (Ojibwa) in na jugu (Dakota), so se Assiniboini povezali s Creeji z namenom ohranjanja miru.David Miller, Dennis Smith, Joseph R. McGeshick: The History of the Assiniboine and Sioux Tribes of the Fort Peck Indian Reservation, Montana, 1800–2000. Montana Historical Society, 2008, ISBN 978-0-9759196-5-1. Obe plemeni sta nato pogosto živeli skupaj in se v velikem številu poročali – pri čemer so skupine Creejev običajno poskušale naseliti v neposredni bližini trgovskih postojank, medtem ko so Assiniboine še naprej živeli polnomadsko. Assiniboine in Cree (v začetku 18. stoletja so se jim pridružili prerijski Ojibwa, ki so se preselili proti zahodu in jugozahodu) so oblikovali močno vojaško zavezništvo, imenovano Cree konfederacija ali Iron Confederacy – sami so svoje zavezništvo imenovali Nehiyaw-Pwat (v jeziku Cree: Nehiyaw – 'Cree' in Pwat ali Pwat-sak – 'Sioux (sovražniki)'). Že v 17. stoletju so evropski trgovci in popotniki poročali, da Assiniboine uporabljajo Cree kot drugi jezik. Mnoge skupine Cree so prav tako govorile jezik Assiniboinov.
Posredniki v trgovini s krznom in širitev na prerije
Cree konfederacija je zavezniškim plemenom omogočila, da so od leta 1680 vzpostavili obsežen sistem trgovanja s kanuji: vzdolž jezera Winnipeg in reke Nelson, jezera Rainy, jezera Gozdov, reke Winnipeg in jezera Winnipeg proti severovzhodu do York Factory ob Hudsonovem zalivu, ter kot edini posredniki med Angleži in Francozi ter plemeni na zahodu (Blackfoot, Gros Ventre, Sarcee), na severu (Chipewyan, Dogrib) in na jugu (Hidatsa, Mandan). Brez Cree in Assiniboine, ki so nadzorovali edine transportne poti, reke in jezera, po katerih so pluli tako imenovani kanuji za trgovanje s krznom, trgovina s krznom v tej obliki nikoli ne bi obstajala. Hkrati jim je boljša oborožitev omogočila širitev proti zahodu, jugu in severu, pri čemer so vojaško delovali proti Chipewyanom na severu in Dakotam na jugu (1670–1700). Za Sioux (Dakota, Nakota, Lakota) Assiniboine niso več spadali med Oceti Sakowin ('Ogenj sedmih plemen', 'Sedem svetovalnih ognjev') – zanje so bili le še sovražniki, ki so jih imenovali Hohe ('uporniki').
Assiniboine in Cree so tako vzpostavili monopol v trgovini med plemeni prerij (Blackfoot, Sarcee, Gros Ventre, Absarokee idr.) in plemeni planot (Flathead, Kutenai, Sekani, Secwepemc) na zahodu, plemeni reke Missouri (Mandan, Hidatsa in Arikaree) na jugu in plemeni na severu (Chipewyan, Daneᶀaa, Slavey, Yellowknife, Dogrib). Assiniboine in Cree so plemenom po povišanih cenah (dobičkonosnost je bila ogromna) ponujali angleško in francosko blago (zlasti puške, strelivo, kovinske izdelke, nože, šila, sekire, tomahawke, kotle, tobak in alkohol) v zameno za poljščine, visoko cenjene usnjene in pernate izdelke Mandanov, poslikane bizonske kože, strojene in s krznom ter perjem okrašene usnjene kože ter poslikano perje in od približno leta 1740 tudi konje. Assiniboine in Cree so nato to blago, skupaj z bobrovimi, kuninimi, risovimi in vidrinimi krzni ter pižmovimi krzni, ki so jih sami ulovili med letom, prodajali naprej.