Giosuè Alessandro Giuseppe Carducci, italijanski pesnik, pisatelj, literarni kritik in učitelj, * 27. julij 1835, Valdicastello di Pietrasanta, † 16. februar 1907, Bologna.
Carducci je imel opazen vplivBaldi, Giusso, Razetti, Zaccaria, Dal testo alla storia. Dalla storia al testo, Torino, 2001, vol. 3/1B, p. 778: "Partecipò intensamente alla vita culturale del tempo e ... sostenne infinite polemiche letterarie e politiche". in je veljal za uradnega narodnega pesnika sodobne Italije.Giulio Ferroni, Profilo storico della letteratura italiana, Torino, 1992, p. 780: "Si trasforma in poeta ufficiale dell'Italia umbertina". Leta 1906 je postal prvi Italijan, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Švedska akademija mu je nagrado podelila »ne le zaradi njegove globoke učenosti in kritičnega raziskovanja, temveč predvsem kot poklon ustvarjalni energiji, svežini sloga in lirični moči, ki zaznamujejo njegove pesniške mojstrovine«.
Življenje
Zgodnja leta in izobraževanje Giosuè Carducci se je rodil v Valdicastellu v Pietrasanti, majhnem mestecu, ki danes spada v Pokrajino Lucca v severozahodnem delu Toskane, ki je bila takrat samostojna velika vojvodina. Njegov oče Michele je bil podeželski zdravnik in zagovornik združitve Italije. Kot član karbonarjev je v mladosti zaradi sodelovanja v revoluciji leta 1831 prestal zaporno kazen. Zaradi njegovih političnih prepričanj se je družina v Carduccijevem otroštvu morala večkrat seliti, nazadnje pa se je za nekaj let naselila v Firencah.
Carduccijev oče je poskušal sinu prenesti svoj goreč navdušenje nad Manzonijevimi deli, vendar Giosuè nikoli ni razvil naklonjenosti do romantike. Oče je fanta učil tudi latinščino, ta pa je bil navdušen nad deli Vergilija in drugih antičnih avtorjev. Z navdušenjem je bral knjige o zgodovini Rima in vse, kar se je nanašalo na francosko revolucijo. Svoje prve pesmi je napisal še kot deček, leta 1846.
Po neuspehu revolucije leta 1848 se je družina Carducci morala preseliti. Nevarnost nasilja je postala prevelika za Carduccijevega očeta, zato se je družina najprej preselila v Lajatico, nato pa v Firence.
Carducci je do leta 1852 obiskoval verske šole, kjer je nanj vplival njegov učitelj retorike, piarist pater Geremia Barsottini, ki je v italijansko prozo prevedel vse Horacijeve ode. Dečka je navdušil zadržan slog grške in rimske antike, zato je v italijanščino prevedel 9. knjigo Homerjeve Iliade. V teh letih se je Carducci še bolj navdušil za stvar italijanske združitve in odkril dela Uga Foscola in Giuseppeja Mazzinija. Po končani izobrazbi je Carducci sledil svojemu potujočemu očetu v Celle sul Rigo na gori Amiata, kmalu zatem pa je osvojil štipendijo za prestižno univerzo Scuola Normale Superiore v Pisi.
Dela Rime, San Miniato, 1857. , 1868. Poesie, Firenze, Barbera, 1871. Primavere elleniche, 1872. Nuove poesie, 1873. Odi barbare, 1877. Juvenilia, 1880. Levia Gravia, 1881. , 1882. Nuove odi barbare, 1882. , 1887. Terze odi barbare, 1889. Delle Odi barbare. Libri II ordinati e corretti, 1893. , 1899. Poesie. MDCCCL-MCM, 1901.
Juvenilia, in six books, 1850–1860 Levia Gravia, in two books, 1861–1871 Inno a Satana, 1863 Giambi ed Epodi, in two books, 1867–1879 Intermezzo, 1874–1887 Rime Nuove, in nine books, 1861–1887 Odi barbare, in two books, 1873–1889 Rime e Ritmi, 1889–1898 Della Canzone di Legnano, Part I, 1879 Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
List of works
Carducci: all the poems Carducci poems Original Italian text
Kategorija:Rojeni leta 1835 Kategorija:Umrli leta 1907 Kategorija:Italijanski pesniki Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost Kategorija:Diplomiranci Univerze v Pisi Kategorija:Italijanski književniki v 19. stoletju Kategorija:Italijanski ateisti Kategorija:Italijanski prostozidarji Kategorija:Diplomiranci univerze Scuola Normale Superiore