Murong Vej (kitajsko: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom Džingmao (景茂) in posmrtnim imenom Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar Južnega Jana, je bil zadnji cesar kitajske šjanbejske dinastije Zgodnji Jan, * okoli 350, † okoli januarja 385.

Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade Zgodnjega Čina, s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja Šuandžova iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen.

Zgodnje življenje Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta Murong Džuna, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za princa Džongšana.

Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov.

V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu Murong Keju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu Murong Pingu, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl.

Murong Kejevo regentstvo Muju Gen, visok državni uradnik, ni bil zadovoljen s svojo podrejenostjo Murong Keju in je lažno obvestil Murong Veja in njegovo mater, da Murong Ke in Murong Ping načrtujeta upor. Zaprosil je za dovoljenje za napad nanju. Cesarica vdova Kezuhun mu je verjela, Murong Vej pa ne in napada ni odobril. Murong Ke je kmalu izvedel za njegov načrt in usmrtil Muju Gena in njegovo družino.

Murong Ke je bil sposoben regent tako v upravnih kot v vojaških zadevah. Širitev ozemlja se je med njegovim regentstvom nadaljevala, predvsem na račun dinastije Džin.

Leta 361 je oboževan Murong Vejev čarovnik Ding Džin poskušal Murong Keja prepričati, naj ubije Murong Pinga. Murong Keja je predlog razjezil, a ga je kljub temu ukazal usmrtiti.

Leta 365 je Murong Ke zavzel pomembno mesto Luojang v dinastiji Džin.

Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop s svojih položajev, kar je Murong Vej zavrnil.

Leta 367 je Murong Ke zbolel in na smrtni postelji priporočil Murong Veju, naj največje odgovornosti dodeli svojemu stricu Murong Čuiju, princu Vuja. Murong Ping, ljubosumen na Murong Čuijeve talente, in cesarica vdova Kezuhun, ki je imela osebne zamere do Murong Čuija, se s tem nista strinjala. Del odgovornosti je bil nato prepuščen Murong Vejevemu mlajšemu bratu Murong Čongu, princu Džongšana.

Murong Pingovo regentstvo Murong Ping je bil veliko manj sposoben kot Murong Ke in ob tem še pokvarjen. Ko je izvedel za Murong Kejevo smrt, je cesar Fu Džijan iz Zgodnjega Čina začel razmišljati o osvojitvi Zgodnjega Jana, kmalu zatem pa je imel Zgodnji Jan dobro priložnost, da osvoji Zgodnji Čin. Pozimi 367 so se Fu Džijanu uprli njegov brat Fu Šuang in bratranci Fu Sou, Fu Liu in Fu Vu in ponudili podreditev Zgodnjega Čina Zgodnjemu Janu. Murong Ping se na pobudo ni odzval in Fu Džijan je leta 368 premagal še zadnjega uporniškega sorodnika.

Leta 368 je ključni državni uradnik Jue Van, zaskrbljen zaradi naraščajoče koruptivnosti plemiških družin, predlagal temeljito upravno reformo. Plemiči so namreč začeli svoje fevde prepuščati podložnikom, kar je pomenilo, da so bili novopečeni fevdalci odgovorni le njim in niso bili dolžni plačevati davkov cesarstvu. Cesarska zakladnica je bila zato tako osiromašena, da ni mogla plačevati svojih uradnikov. Murong Vej je odobril reformo, ki bi to odpravila, in Jue Van je več kot 200.000 ljudi ponovno uvrstil med davkoplačevalce. S tem si je seveda prislužil zamero plemstva. Še isto leto je umrl, verjetno ne naravne smrti, čeprav je bil že star in bolan. Za njegovo smrt je bil verjetno odgovoren Murong Ping, ki je imel zaradi Juejeve reforme velike izgube.

Leta 369 se je Murong Vej, verjetno na pobudo svoje matere, poročil s hčerko njenega bratranca Kezuhun Jija, ki je postala cesarica.

Kasneje istega leta je Huan Ven, general dinastije Džin, sprožil velik napad na Zgodnji Jan. Premagal je vse vojske, poslane proti njemu. Panična Murong Vej in Murong Ping sta nameravala zapustiti Ječeng in pobegniti v staro prestolnico Helong. Murong Čui se je prostovoljno javil, da se bo še zadnjič poskusil upreti napadalcu in je bil postavljen za poveljnika vojske. Medtem je Murong Vej poslal glasnika v Zgodnji Čin s prošnjo za pomoč in obljubil, da mu bo v zameno za pomoč odstopil Luojang. Murong Čui in Murong Vejev stric Murong De sta uspela hudo poraziti Huan Vena, zatem pa ga je porazila še vojska Zgodnjega Čina, ki je prišla na pomoč Zgodnjemu Janu.

Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta zatem sprejela dve škodljivi odločitvi. Kezuhun je zaradi družinskih zamer odrekla Murong Čuiju zaslužene nagrade in celo razmišljala o njegovi umoru. Murong Ping se je s tem strinjal, ker se je Murong Čuija bal. Murong Čui je izvedel za njun načrt in pobegnil v Zgodnji Čin in postal Fu Džijanov general. Druga njuna napačna odločitev je bila, da Zgodnjemu Činu nista prepustila obljubljenega Luojanga. Jezni Fu Džijan je konec keta 369 proti Zgodnjemu Janu poslal vojsko 60.000 mož pod poveljstvom svojega predsednika vlade Vang Menga.

Spomladi 370 je Vang Meng napadel Luojang in ga prisilil k predaji. Nato je napredoval proti prelazu Hu v sedanjem Šanšiju in na poti premagal vse vojske Zgodnjega Jana. Zatem je zavzel Džinjang. Murong Ping je proti njemu povedel vojsko 300.000 mož in se zaradi strahu pred njim ustavil pri reki Lu, da bi se pripravil na spopad z njim. Murong Vej je bil prepričan, da bo Vang Meng poražen, in se ni zdel zaskrbljen.

Murong Ping je v tistem času pokazal svojo najhujšo pokvarjenost. Podložnikom in celo svojim vojakom je prepovedal sekanje drv in ribolov brez plačila v denarju ali svili. S tem si je nabral ogromno bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svojih vojakov. Murong Vej je proti temu poskušal ukrepati in ukazal, naj bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Pozimi 370 je Murong Pingovo vojsko kljub številčni prednosti Vang Meng odločilno premagal. Murong Ping je pobegnil v Ječeng.

Murong Vej in njegovi bratje so nameravali oditi iz Ječenga v Helong. Po odhodu jih je kmalu zapustila skoraj vsa straža, preostale zveste stražarje pa so pobili razbojniki. Vojska Čina je Murong Veja ujela in izročila Fu Džijanu. Fu Džijan ga je osvobodil, a ga je prisilil, da se je s svojimi uradniki uradno predal. Predaja je pomenila konec Zgodnjega Jana.

Obdobje po padcu Zgodnjega Jana Murong Veja in večino njegovega klana so preselili v Čangan, nekdanjo prestolnico dinastije Čin. Fu Džijan ga je imenoval za generala in markiza Šingšinga. Leta 378 je sodeloval v pohodu Fu Džijanovega sina Fu Pija in obleganju Šjangjanga, pomembnega obmejnega mesta dinastije Džin. Leta 383 je sodeloval tudi v Fu Džijanovem obsežnem pohodu proti Džinu, s katerim je Fu Džijan upal dokončno uničiti Džin in združiti Kitajsko. Po porazu v bitki pri reki Fei so se Fu Džijanove sile sesule. Murong Čui bi lahko sprožil upor za obnovitev Zgodnjega Jana, vendar tega ni storil. Murong De je nato poskušal prepričati Murong Veja, da se upre. Idejo je tudi on zavrnil in se s Fu Džijanom vrnil v Čangan.

Spomladi leta 384 je Murong Čui sprožil upor na ozemlju Zgodnjega Jana. V ustanavljanju Kasnejšega Jana se mu je kmalu pridružilo veliko plemičev in uradnikov Zgodnjega Jana. Ko sta za upor izvedela Murong Vejeva brata Murong Hong in Murong Čong, sta se tudi ona uprla. Murong Hong je k Fu Džijanu poslal glasnika s ponudbo, da bo zapustil regijo Guandžong, če bo Fu Džijan osvobodil Murong Veja. Murong Vej se je odločil ostati zvest Fu Džijanu in zato dobil dovoljenje, da ostane na svojem položaju. Murong Vej bi moral na cesarjevo zahtevo napisati pismo z ukazom, naj se uporni bratje predajo. Murong Vej je namesto tega Murong Hongu na skrivaj poslal sporočilo z naslednjo vsebino:

"Sem človek v železni kletki in ni razloga, da ne bi umrl. Poleg tega sem tako grešil proti Janu, da se ne smeš ozirati name. Iskreno si moraš prizadevati, da se uveljaviš."

Murong Honga so kmalu zatem umorili. Murong Čong je postal vodja upora Šjanbejev, ki so sčasoma postali znani kot Zahodni Jan. Oblegal je Čangan in zahteval, da mu Fu Džijan izroči Murong Veja. Murong Vej in njegov bratranec Murong Su sta medtem organizirala Šjanbeje v Čanganu in se pripravljala, da bi se pridružili Murong Čongu. V začetku leta 385 je Murong Vej povabil Fu Džijana na poročno pojedino svojega sina z namenom, da ga bo ubil. Fu Džjan je vabilo sprejel, vendar zaradi dežja ni mogal priti. Ko je novica o zaroti pricurljala v javnost, je Fu Džijan poklical Murong Veja in Murong Suja v svojo palačo na zaslišanje. Krivdo sta oba zanikala, potem pa je Murong Su ponosno priznal, da je vse res. Fu Džijen je oba usmrtil, zatem pa še vse Šjanbeje v mestu.

Sklici

Vira

Book of Jin, zv. 111. Zizhi Tongjian, zv. 99, 100, 101, 102, 104, 105.

Kategorija:Rojeni leta 350 Kategorija:Umrli leta 385 Kategorija:Kitajski cesarji Kategorija:Vladarji v 4. stoletju Kategorija:Usmrčeni ljudje