Ratko Mladić, srbski general in vojni zločinec, * 12. marec 1942, Božanovići, Bosna in Hercegovina, † 27. avgust 2026, Haag, Nizozemska.
Življenjepis Šolanje Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi Božanovići v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za tifusom skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki.
Leta 1945 je njegov oče kot partizan padel v boju z ustaši v bližini Ivan sedla.
Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v Sarajevo, kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v Zemunu. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57.
JLA Mladić je bil zaposlen v JLA že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot podporočnik v Skopju, kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v čin poročnika. Ob napredovanju v čin majorja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v Kumanovo.
25. decembra 1980 je napredoval v čin podpolkovnika in odšel na novo delovno mesto v garnizon v Skopje, z napredovanjem v polkovnika, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v Štip, kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v štab tretjega armadnega poveljstva.
Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v Prištino.
Generalmajor je postal 11. decembra 1991.
Vojska Republike Srbske thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993 12. maja 1992 je bil na predlog Narodne skupščine Republike Srbske in vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića imenovan za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srbske. Takrat je imel čin generalpodpolkovnika, že leta 1994 pa je postal generalpolkovnik. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu obtožilo vojnih zločinov genocida, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava.
8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srbske, Biljana Plavšić razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske ZRJ, in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji predsednik Vojislav Koštunica upokojil.
Sojenje General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna tiralica in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji. 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva. Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021. Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več možganskih kapi) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust.
Smrt in pogreb Mladić je umrl v Haaškem zaporu, od koder so njegovo truplo prenesli v Srbijo. Nato je bilo izpostavljeno v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu, nakar je bilo z vsemi vojaškimi častmi pokopano na "Topčiderskem groblju". Pogreb je vodil ter imel tudi priložnostni nagovor sam patriarh Porfirij.
Sporni govor na Mladićevem pogrebu Plaz kritik si je nakopal Porfirij ne le z osebnim vodenjem pogreba za Ratka Mladića — umrlega 27. avgusta v ječi, kjer je sedel kot pravnomočni dosmrtni obsojenec za vojne zločine v BiH in zlasti zavoljo Obleganja Sarajeva ter Srebreniškega pokola —, ampak tudi zaradi nagovora, v katerem ga je veličal 7. septembra v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu v Beogradu kot zglednega »pravoslavnega kristjana, vojaka in poveljnika«, ki je »dal svoje življenje za svobodo svojega ljudstva«, ne da bi omenil njegovo krvoločnost ter ogromno število njegovih nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti. Vučić, ki pa je izkušen politik, na pogreb ni prišel in si je našel alibi — srečanje z uzbekistanskim predsednikom. Ta pogreb pa je bil med glavnimi novicami v regiji. Bosanski portal Klix.ba poroča o tem dogodku pod naslovom »Zakaj mora Srbija slaviti zlo: Pogreb vojnega zločinca kot ogledalo izgubljene družbe in nemočne Evrope«. Po mnenju filozofa in teologa Draga Bojića je bil Porfirjev govor na pogrebu pohujšljiv in žaljiv, nečloveški in nekrščanski. Hudo je užalil žrtve, ogrešil se je proti resnici in pravičnosti ter zanikal pravomočne sodne odločitve. Po njegovem prepričanju pa si želi večina ljudi v Srbski pravoslavni cerkvi prav takega poglavarja. Cerkveni voditelj Porfirij je v svojem govoru odkrito izrazil dvom o dokončnosti sodbe za množični pokol v Srebrenici. Zatrdil je, da zemeljske sodbe niso nezmotljive in da človeške sodbe ne morejo zajeti resnice o človekovem življenju. Mladića je prikazal kot poveljnika, ki se je žrtvoval za obrambo in preživetje svojega klana. Ustanova, ki na tak način poveličuje morilce iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, nima moralne verodostojnosti ali pravice glasovanja pri ocenjevanju svetosti katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, kot je to bilo pod papežem Frančiškom dovoljeno SPC v zvezi s Stepinčevo kanonizaijo. Smrt Ratka Mladića ni zaprla enega najtemnejših poglavij vojn devetdesetih let. Nasprotno, odprla je nov krog poveličevanja in zgodovinskega revizionizma, v katerem so bile pravnomočne sodbe za genocid in vojne zločine potisnjene v ozadje, Porfirij je Mladićevo ime povezal s spominom in molitvami velikega dela srbskega pravoslavnega ljudstva, govoril je o njegovi žrtvi za svobodo, obrambo in preživetje ljudstva ter v svojem govoru predstavil sporočilo, da nobeno zemeljsko sodišče ni nezmotljivo. Po drugi strani pa ni omenil Srebrenice. Saborski zastopnik Josip Jurčević je sprožil vprašanje odgovornosti Srbske pravoslavne cerkve v vojnah med Razpadom Jugoslavije. Prizor s pogreba Ratka Mladića zahteva odziv cerkvenega vodstva. Trideset let po vojni ni dovolj govoriti o spravi, medtem ko se za obsojene uprizarja državna in cerkvena slovesnost. Politični in verski voditelji bodo pokazali svojo iskrenost, če bodo nedvoumno povedali pred svojimi državljani: „Srebrenica je bila genocid. Mladić je obsojeni vojni zločinec. Žrtve si zaslužijo spoštovanje brez zadržkov.“ Zahodni mediji so pogreb označili za »sramotno fašistično zborovanje«, Ratka Mladića pa poimenovali »arhitekt genocida« in »bosanski krvnik«, ki je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida v Srebrenici leta 1995. Zloglasen je postal zaradi »etničnega čiščenja« več deset tisoč Bošnjakov in Hrvatov z najbolj krvavimi grozodejstvi v Evropi po 2. Svetovni vojni ali sploh v zgodovini. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je odpovedala načrtovani obisk v Beogradu, predvideni za 10. september, med katerim naj bi se sestala s predstavniki vlade, opozicije in civilne družbe. »Vrnitev posmrtnih ostankov Ratka Mladića v Beograd Evropo spominja na najtemnejša poglavja naše nedavne zgodovine. Heroizacija, ki spremlja njegovo smrt, je nezdružljiva z vrednotami, na katerih temelji evropska pot. Ta pot zahteva soočenje s preteklostjo, iskreno spravo in spoštovanje žrtev vojnih zločinov«. Za Porfirija pa je Mladić »junak srbskega pravoslavnega ljudstva«. Tudi iz tega se vidi, da SPC ni neodvisen politični dejavnik, ampak je še bolj odvisna in podrejena političnim oblastem kot Moskovski patriarhat. Zaradi veličanja vojnih zločincev od strani najvišjih srbskih cerkvenih poglavarjev zahtevajo nekateri verniki izpis iz krstne knjige ter se sprašujejo: „Zakaj sprava temelji na skrušenosti, kesanju in spovedi za grehe, ki po teološko-cerkvenem nauku izvirajo iz telesa in opustošijo dušo, ne pa na skrušenosti, kesanju in spovedi za razčlovečenje vseh, ki so obsojeni kot zgodovinski, kulturni ali čustveni odklon?“ Čeprav se je baje Mladić spovedoval in obhajal, pa nikoli ni pokazal niti trohice kesanja zaradi svojih vojnih zločinov ali se zanje žrtvam opravičil. Drago Pilsel, dolgoletni Porfirijev zagrebški prijatelj in sodelavec misli, „da bi moral Porfirij v svojo pridigo na nek način vključiti tudi žrtve srbskih zločinov. To bi pomagalo pri sicer pomembnem mirovnem delu, ki ga patriarh opravlja. Nekoč je že povedal, da sočustvuje z bošnjaškimi in hrvaškimi materami: to bi moral zdaj nekako ponoviti.“ Treba je spomniti tudi, da je Mladić leta 2021 v skladu s 185. členom Srbskega Zakona o vojski izgubil čin v srbski vojski, prej jugoslovanski armadi, s pravnomočno sodbo Mednarodnega kazenskega sodišča za področje bivše Jugoslavije, ki mu je odvzela tudi pravice na tej podlagi — državne in vojaške časti. Vlada Srbije in ministrstvo za obrambo (deloma navzoče na pogrebu) sta s počastitvijo vojnega zločinca kršila lastni Zakon o vojski; podobno pa seveda tudi Porfirij. Imamo izkušnjo s pogrebom pravnomočno obsojenega vojnega zločinca bosenskega Hrvata Slobodana Praljaka (1945-2017); takrat je pogrebno mašo v Zagrebu vodil vojaški škof Jure Bogdan in ne zagrebški metropolit. Tudi v primeru Mladićevega pogreba ni bilo nujno, da ga je vodil sam patriarh. Patriarh je povedal, da se je Ratko Mladić v zaporu začel spovedovati in prejemati obhajilo, vendar nam to ne ničesar ne pove glede tega, ali se je ta človek resnično pokesal za svoja velika in grozna hudodelstva, in je njegova hči Anka storila samomor pod bremenom očetovih zločinov. Za razliko od drugih haaških obsojencev, ki so se javno pokesali in opravičili svojim žrtvam, on tega ni storil pa niti Porfirij ne v njegovem imenu; po krščanskem splošnem nauku pa „brez priznanja in kesanja ni odpuščanja“.
Odlikovanja V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: red za vojaške zasluge s srebrnimi meči red ljudske armade s srebrno zvezdo red za vojaške zasluge z zlatimi meči red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem
Sklici
Glej tudi
seznam srbskih generalov seznam vojnih zločincev vojne v nekdanji Jugoslaviji
Zunanje povezave
Interpolova tiralica BBC News Profile: Ratko Mladić
Kategorija:Srbski generali Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ) Kategorija:Nosilci reda ljudske armade Kategorija:Vojni zločinci