Indija (uradno Republika Indija; hindi: ) je država v Južni Aziji. Po ustavi je parlamentarna federativna republika 28 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj. Po geografski površini je na sedmem, po številu prebivalstva pa na prvem mestu med državami in tako demokracija z največ prebivalci na svetu. Na zahodu meji na Pakistan, na severovzhodu na Kitajsko, Nepal in Butan, na vzhodu pa na Bangladeš in Mjanmar. Njena obala, dolga 7517 kilometrov, meji na jugu na Indijski ocean, na zahodu na Arabsko morje ter na vzhodu na Bengalski zaliv. Bližnje države v Indijskem oceanu so Šrilanka, Maldivi in Indonezija.
Indijska podcelina, domovina indske civilizacije in področje zgodovinskih trgovskih poti in ogromnih imperijev, je večino svoje dolge zgodovine slovela po svojem gospodarskem in kulturnem bogastvu.Oldenburg, Phillip. 2007. "India: History," Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007 © 1997-2007 Microsoft Corporation. Tu so nastale velike svetovne religije hinduizem, budizem, džainizem in sikhizem; zaratustrstvo, judovstvo, krščanstvo in islam, ki so prav tako v veliki meri oblikovali indijsko kulturo, pa so se sem razširili v prvem tisočletju našega štetja. Po aneksiji Britanske vzhodnoindijske družbe in britanski kolonizaciji sredi 19. stoletja je Indija leta 1947 po boju za neodvisnost s širokim nenasilnim uporom postala sodobna nacionalna država.
Indija ima dvanajsto največje gospodarstvo na svetu po tržnih deviznih tečajih in četrto največje po kupni moči. Gospodarske reforme so jo preoblikovale v drugo najhitreje rastoče gospodarstvo; kljub temu jo še vedno prizadeva visoka stopnja revščine,Poverty estimates for 2004-05, Planning commission, Indijska vlada, marec 2007. Pridobljeno: 25. avgusta 2007. nepismenosti in nedohranjenosti. Poleg pluralistične, večjezične in večetnične družbe Indijo odlikuje tudi raznovrstnost živalstva in rastlinstva.
Izvor imena Ime Indija izvira iz imena Ind, to pa iz staroperzijske besede Hindu, iz sanskrtskega Sindhu, zgodovinskega krajevnega poimenovanja reke Ind."India", Oxford English Dictionary, second edition, 2100a.d. Oxford University Press Stari Grki so Indijce imenovali Indoi (Ινδοί), ljudje Inda. Indijska ustava priznava kot enakovredno uradno ime tudi Bharat (, ), sicer običajno poimenovanje države v številnih indijskih jezikih. Kot sopomenka za vso Indijo se občasno uporablja tudi beseda Hindustan, perzijski izraz za »Deželo hindujcev«, sicer zgodovinsko ime za Severno Indijo.
Zgodovina
Najstarejši poznani sledovi ljudi v Indiji so kamenodobna skalnata zatočišča s poslikavami Bhimbetka v zvezni državi Madja Pradeš. Prve dokumentirane stalne naselbine so se pojavile pred okrog 9000 leti in se polagoma razvile v indsko civilizacijo, okrog 3300 pr. n. št. v zahodni Indiji. Sledilo ji je vedsko obdobje, ki se je končalo v 5. stoletju pr. n. št. in v katerem so nastali hinduizem ter nekateri drugi kulturni vidiki zgodnje indijske družbe. Od 500 pr. n. št. naprej so v Indiji nastala številna neodvisna kraljestva in republike, poznani kot mahadžanapade. thumb|left|Poslikave v jamah Adžanta v Aurangabadu, Maharaštra, 6. stoletje
V 3. stoletju pr. n. št. se je večina Južne Azije pod Čandraguptom Maurjem združila v Maurijsko cesarstvo in se razcvetela pod Ašokom Velikim. Od 3. stoletja n. št. je v obdobju Guptskega imperija nastopilo obdobje, imenovano antična »indijska zlata doba«.Heitzman, James. (2007). "Gupta Dynasty, " Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007 V Južni Indiji so vladali Čalukji in Čoli. Pod njihovim pokroviteljstvom sta cveteli znanost, tehnika, umetnost, književnost, astronomija in filozofija.
Po vdorih iz Srednje Azije med 10. in 12. stoletjem je večina Severne Indije pripadla Delhijskemu sultanatu in pozneje Mogulskemu cesarstvu. Mogulski cesarji so svoje ozemlje razširili na večino indijske podceline. V Severovzhodni Indiji pa je bilo kot eno od redkih, ki so vzdržala mogulsko ekspanzijo, glavna sila ahomsko kraljestvo Asam.
V 16. stoletju so Indijo z namenom trgovanja začele obiskovati evropske države, npr. Portugalska, Nizozemska, Francija in Anglija ter pozneje izkoristile nesoglasja med indijskimi kraljestvi in v državi ustanovile kolonije. Do leta 1856 je bila večina Indije pod nadzorom Britanske vzhodnoindijske družbe. Leto pozneje se je začel vseindijski upor vojaških enot in kraljestev, imenovan Prva indijska vojna za neodvisnost ali Sepojski upor, in resno ogrozil oblast Britanske družbe, a se vendarle končal neuspešno. Indija je nato kot kolonija britanskega imperija prišla pod neposredno oblast britanske krone. thumb|left|Mahatma Gandhi (desno) in Džavaharlal Nehru, 1937. Nehru je leta 1947 postal prvi indijski predsednik vlade.
V prvi polovici 20. stoletja so Indijski narodni kongres in druge politične organizacije sprožile vsenarodni indijski boj za neodvisnost. V 1920-ih in 1930-ih letih so v gibanju, ki ga je v skladu z doktrino ahimse ali nenasilja vodil Mahatma Gandhi, v množičnih akcijah državljanske nepokorščine sodelovali milijoni protestnikov. 15. avgusta 1947 si je Indija končno priborila neodvisnost od britanske oblasti, vendar pa je bila v skladu z željami Zveze muslimanov razdeljena v neodvisni z religijo opredeljeni nacionalni državi Indijski dominion in Pakistanski dominion. Tri leta pozneje, 26. januarja 1950, je Indija postala republika in je začela veljati nova ustava.
V neodvisnosti Indijo pretresajo versko in s kastami povezano nasilje ter nemiri v nekaterih pokrajinah, ki pa jih država s toleranco in ustavnimi reformami uspešno obvladuje. Pomemben varnostni problem v Indiji je tudi terorizem, posebno v zvezni državi Džamu in Kašmir, v Severovzhodni Indiji in v velikih mestih, kot sta Delhi in Mumbaj. Poleg tega ima Indija nerešene ozemeljske spore s Kitajsko, zaradi katerih sta se državi leta 1962 tudi zapletli v kitajsko-indijsko vojno, ter s Pakistanom, kar je privedlo do vojne v letih 1947, 1965, 1971 in 1999. Indija je ustanovna članica Gibanja neuvrščenih in Združenih narodov (kot del Britanske Indije). Leta 1974 je Indija izvedla podzemni jedrski preizkus. Temu je leta 1998 sledilo še pet preizkusov, s čimer se je Indija uvrstila med države z jedrskim orožjem. Leta 1991 so obsežne gospodarske reforme Indija se je preobrazila v eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, s čimer se je še povečal njen svetovni in regionalni vpliv.
Upravna delitev Indija je federativna republika osemindvajsetih zveznih držav in osmih zveznih ozemelj. Vse zvezne države ter zvezni ozemlji Puducherry in ozemlje državnega glavnega mesta Delhi imajo voljene vlade. Drugih pet ozemelj upravljajo z vrha nastavljeni uradniki in so pod neposredno oblastjo predsednika. Zvezne države so nastale leta 1956 z Odlokom o reorganizaciji zveznih držav na osnovi jezikovne sestave prebivalstva. Tedaj uzakonjena ureditev se je potem obdržala bolj ali manj nespremenjena. Vsaka zvezna država ali zvezno ozemlje se deli v osnovne oblastne in upravne enote, imenovane okrožja. Vseh okrožij je skoraj 600. Okrožja se delijo v tehsile, ti pa še v vasi.
Velika mesta:Razred X-1 po klasifikaciji Ministrstva za finance, ki določa višino dodatka za bivanje v velikih mestih za javne uslužbence. Mumbaj • Delhi • Bangalore • Kalkuta • Čenaj • Ahmedabad • Hiderabad • (druga)
Geografija
Indija predstavlja večji del Indijske podceline, ki leži na vrhu indijske tektonske plošče, ki je del indo-avstralske plošče. Geološki procesi, ki opredeljujejo Indijo, so se začeli pred 75 milijoni let, ko se je Indijska plošča, takrat del južne superceline Gondvana, začela premikati proti severovzhodu, ki ga je povzročilo širjenje morskega dna proti njenemu jugozahodu in kasneje proti jugu in jugovzhodu. Istočasno se je obsežna oceanska skorja Tetida na njenem severovzhodu začela podrivati pod Evrazijsko ploščo. Ti dvojni procesi, ki jih poganja konvekcija v zemeljskem plašču, so ustvarili Indijski ocean in povzročili, da je indijska celinska skorja sčasoma potisnila pod Evrazijo in dvignila Himalajo. Takoj južno od nastajajoče Himalaje je gibanje plošč ustvarilo obsežno korito v obliki polmeseca, ki se je hitro napolnilo z rečnim sedimentom in zdaj predstavlja Indo-Gangeško nižino. Prvotna indijska plošča se prvič pojavi nad sedimentom v starodavnem pogorju Aravali, ki se razteza od grebena Delhi v jugozahodni smeri. Na zahodu leži puščava Thar, katere vzhodno širjenje ovira Aravali., " Pogorje Aravali močno opredeljuje vzhodno mejo sušnega in polsušnega območja. Verjetno so bolj vlažni pogoji, ki prevladujejo v bližini Aravalija, preprečili širjenje sušnosti proti vzhodu in dolini Gangesa. Omeniti je treba, da kjerkoli v tem območju obstajajo vrzeli, je pesek napredoval vzhodno od nje.", " V topografiji indijske puščave prevladuje pogorje Aravali na njeni vzhodni meji, ki je v veliki meri sestavljeno iz tesno nagubanih in visoko metamorfiziranih arhejskih kamnin.", " Vzhodno od spodnjega Inda sta ležala negostoljubni Rann of Kutch in puščava Thar. Vzhodno od zgornjega Inda je ležal bolj obetaven, a ozek koridor med vznožjem Himalaje na severu ter puščavo Thar in gorovjem Aravali na jugu. Na strateškem zadrževalnem mestu, tik preden dosežete rodovitno, dobro namočeno Gangeška nižino, je Delhi. Na tem mestu, kjer so se življenje dajoči potoki, ki tečejo iz najsevernejšega roba skalnatega grebena Aravali, izlivali v reko Jumna in kjer se je križala trgovina z bojnimi konji in bojnimi sloni, je vrsta dinastij zgradila utrjene prestolnice."
Preostala Indijska plošča je preživela kot Dekanski polotok, najstarejši in geološko najbolj stabilen del Indije. Razteza se daleč na sever do hribovja Satpura in Vindhya v osrednji Indiji. Te vzporedne verige potekajo od obale Arabskega morja v Gudžaratu na zahodu do s premogom bogatega višavja Chota Nagpur v Jharkhandu na vzhodu. Na jugu preostalo polotoško kopensko maso, Dekansko planoto, obdajajo na zahodu in vzhodu obalne verige, znane kot Zahodni in Vzhodni Gati; planota vsebuje najstarejše kamnite formacije v državi, nekatere stare več kot milijardo let. Tako sestavljena Indija leži severno od ekvatorja med 6° 44' in 35° 30' severne zemljepisne širine[m] ter 68° 7' in 97° 25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Indijo, ki zavzema večino Indijske podceline lahko razdelimo na tri velike pokrajinske enote: Himalaja s predgorjem (najvišji vrh Indije je 8598 m visoka Kangčendzenga) Severnoindijsko nižavje je z rečnimi naplavinami zapolnjena udorina ob vznožju Himalaje. Dolga je okoli 3000 km in široka 250 do 400 km. Dekanski polotok je proti vzhodu nagnjena uravnava s tektonsko dvignjenimi robovi.
Indijska obala meri 7517 kilometrov; od te razdalje 5423 kilometrov pripada polotoku Indije in 2094 kilometrov otočnim verigam Andaman, Nicobar in Lakshadweep. Glede na indijske mornariške hidrografske karte celinsko obalo sestavljajo: 43 % peščenih plaž, 11% skalnate obale, vključno s pečinami in 46 % blatnih ravnin ali močvirnih obal.
Glavne reke himalajskega izvora, ki v veliki meri tečejo skozi Indijo, sta Ganges in Brahmaputra, obe pa se izlivata v Bengalski zaliv. Med pomembnimi pritoki Gangesa sta Jamuna in Kosi; izredno nizek gradient slednje, ki ga povzroča dolgotrajno odlaganje mulja, povzroča hude poplave in spremembe smeri. Glavne polotoške reke, katerih strmejši nakloni preprečujejo poplavljanje, so Godavari, Mahanadi, Kaveri in Krišna, ki se prav tako izlivajo v Bengalski zaliv; ter Narmada in Tapti, ki se izlivata v Arabsko morje. Obalne značilnosti so močvirnat Kački Ran v zahodni Indiji in aluvialna delta Sundarbans v vzhodni Indiji; slednjo si deli z Bangladešem. Indija ima dva arhipelaga: Lakadivi, koralni atol ob jugozahodni obali Indije; ter Andamanski in Nikobarski otoki, vulkanska veriga v Andamanskem morju.