Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Zasnovali so jo v glavnem Donato Bramante, Michelangelo, Carlo Maderno in Gian Lorenzo Bernini, kot najbolj znano delo renesančne arhitekture in največje cerkve na svetu. Čeprav ni matična cerkev katoliške cerkve niti stolnica Rimske škofije (te naslove ima nadbazilika sv. Janeza v Lateranu), bazilika svetega Petra velja za eno najsvetejših katoliških svetišč. Opisujejo jo kot »edinstven položaj v krščanskem svetu« James Lees-Milne describes St. Peter's Basilica as "a church with a unique position in the Christian world" in . in kot »največja od vseh krščanskih cerkva«.Banister Fletcher, the renowned architectural historian calls it "the greatest creation of the Renaissance" and "... the greatest of all churches of Christendom" in .
Katoliška tradicija pravi, da je bazilika zgrajena na kraju groba svetega Petra, glavnega med Jezusovimi apostoli in tudi prvega rimskega škofa (papeža). Grob svetega Petra naj bi bil neposredno pod visokim oltarjem bazilike. Zaradi tega so bili številni papeži že od zgodnje krščanske dobe pokopani v baziliki. Na tem mestu stoji cerkev že od časa rimskega cesarja Konstantina Velikega. Stara bazilika sv. Petra izvira iz 4. stoletja našega štetja. Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506, dokončana pa je bila 18. novembra 1626.
Bazilika je znana kot romarsko mesto in za bogoslužne funkcije. Papež skozi vse leto izvaja številna bogoslužja v baziliki ali na sosednjem Trgu sv. Petra; te liturgije pritegnejo občinstvo, ki šteje od 15.000 do več kot 80.000 ljudi. Sveti Peter ima veliko zgodovinskih povezav, z zgodnjekrščansko cerkvijo, papeštvom, protestantsko reformacijo in katoliško protireformacijo ter številnimi umetniki, zlasti Michelangelom. Kot arhitekturno delo velja za največjo stavbo svoje dobe. Je ena od štirih cerkva na svetu, ki imajo status večje bazilike (latinsko basilica maior), vse štiri pa so v Rimu. V nasprotju s splošno napačno predstavo ni stolnica, ker ni sedež škofa; katedra papeža kot rimskega škofa je v baziliki sv. Janeza v Lateranu.
Bazilika je na Unescovem seznamu svetovne dediščine v sklopu spomenikov Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura (Zgodovinski credišče Rima, posesti Svetega sedeža v tem mestu, ki uživa zunajteritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura).Unesco
Splošen opis
Bazilika sv. Petra je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, stoji v Vatikanu, zahodno od reke Tibere in v bližini griča Janiculum in Hadrijanovega mavzoleja. Njena osrednja kupola dominira nad obrisom Rima. K baziliki se približa s Trg svetega Petra, ki ga na dveh odsekih obdajajo visoke kolonade. Prvi prostor je ovalen, drugi pa trapezen. Pročelje bazilike s kolosalnim redom stebrov se razprostira na koncu trga in se mu približa po stopnicah, na katerih stojita dva 5,55 metra visoka kipa apostolov 1. stoletja v Rimu, svetnikov Petra in Pavla.
Bazilika ima obliko latinskega križa, podolgovata ladja zgodnje zasnove, ki je bila za centralno načrtovano strukturo, to še vedno dokazuje v arhitekturi. Osrednji prostor zunaj in znotraj obvladuje ena največjih kupol na svetu. Vhod je skozi narteks ali vhodno dvorano, ki se razteza čez celotno zgradbo. Ena od okrašenih bronastih vrat, ki vodijo iz narteksa, so Sveta vrata, odprta le med jubileji.
Notranje dimenzije so v primerjavi z drugimi cerkvami velike. Eden od avtorjev je zapisal: »Šele postopoma nas zasije - ko opazujemo, kako se ljudje približujejo temu ali onemu spomeniku, se zdi, da se nenavadno krčijo; seveda so pritlikavi zaradi obsega vsega v stavbi. To nas preplavi. "
Ladja, ki vodi do osrednje kupole, ima tri obočne pole, s slopi, ki podpirajo banjast obok, najvišji od katere koli cerkve. Glavna ladja je uokvirjena s širokima stranskima ladjama, v katerih je več kapel. Obstajajo tudi kapele, ki obdajajo kupolo. V smeri urinega kazalca so: Krstilnica, kapela Marijine predstavitve, večja korna kapela, oltar Spreobrnjenja, Klemenova kapela z oltarjem svetega Gregorja, vhod v zakristijo, Oltar laži, levi transept z oltarji k Križanju svetega Petra, svetega Jožefa in svetega Tomaža, oltar Presvetega Srca, kapela Marije stebra, oltar svetega Petra, apsida s katedro svetega Petra, oltar svetega Petra, ki dviguje Tabito, oltar svetega Petronila, oltar nadangela Mihaela, oltar Navicela, desni transept z oltarji svetega Erazma, svetnikov Processo in Martiniano ter svetega Vaclava, oltar sv. Hieronima, oltar svetega Bazilija, Gregorijanska kapela z oltarjem Matere Božje pomagaj, večja kapela sv. zakramenta, kapela svetega Sebastijana in kapela Pietà. Spomeniki, v smeri urinega kazalca, so: Marija Clementina Sobieski, Stuarti, Benedikt XV., Janez XXIII., Sveti Pij X., Inocenc VIII., Leon XI., Inocenc XI., Pij VII., Pij VIII., Aleksander VII., Aleksander VIII., Pavel III., Urban VIII., Klemen X., Klemen XIII., Benedikt XIV., sveti Peter (bronasti kip), Gregor XVI., Gregor XIV., Gregor XIII., Matilda iz Kanose, Inocenc XII., Pij XII., Pij XI., Kristina Švedska, Leon XII. . V središču bazilike pod visokim oltarjem je spovednica ali kapela spovedi glede spovedi vere svetega Petra, ki je privedla do njegovega mučeništva. Dve ukrivljeni marmornati stopnišči vodita do te podzemne kapele na ravni Konstantinove cerkve in neposredno nad domnevnim grobom svetega Petra.
Celotna notranjost bazilike svetega Petra je razkošno okrašena z marmorjem, reliefi, arhitekturno skulpturo in pozlato. V baziliki je veliko grobov papežev in drugih pomembnih ljudi, od katerih mnogi veljajo za izjemne umetnine. V nišah in kapelah so tudi številne skulpture, med njimi tudi Michelangelova Pietà. Osrednja značilnost je baldahin ali nadstrešnica nad Papeškim oltarjem, ki jo je zasnoval Gian Lorenzo Bernini. Apsida je vrhunec kiparskega ansambla, ki ga je tudi postavil Bernini, in vsebuje simbolni stol Svetega Petra.
Eden od opazovalcev je zapisal: »Bazilika svetega Petra je razlog, da je Rim še vedno središče civiliziranega sveta. Iz verskih, zgodovinskih in arhitekturnih razlogov že sam po sebi opravičuje potovanje v Rim, njena notranjost pa ponuja palimpsest umetniških slogov za njih najboljše ...«Helen F. North, quoted in Secrets of Rome, Robert Kahn, (1999) pp. 79–80
Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je svetega Petra opisal kot »ornament zemlje ... vzvišeno lepoto«.Ralph Waldo Emerson, 7 April 1833
Status
Bazilika svetega Petra je ena izmed papeških bazilik (prej je bila oblikovana kot »patriarhalne bazilike«) Benedict XVI's theological act of renouncing the title of "Patriarch of the West" had as consequence that Catholic Roman Rite patriarchal basilicas are today officially known as Papal basilicas. in ena od štirih glavnih rimskih bazilik, druge so še (vse so tudi papeške bazilike) Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Bazilika Marije Snežne in Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja. Uvrstitev med večje bazilike daje prednost baziliki svetega Petra pred vsemi bazilikami po vsem svetu. Vendar je, za razliko od vseh drugih papeških glavnih bazilik, v celoti na ozemlju in s tem suverena jurisdikcija vatikanske mestne države in ne Italije. To je v nasprotju z drugimi tremi papeškimi glavnimi bazilikami, ki so znotraj italijanskega ozemlja in niso ozemlje vatikanske mestne države. (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 15 (Ibidem ). Vendar je Sveti sedež v celoti v lasti teh treh bazilik, Italija pa je pravno zavezana, da bo priznala svoje popolno lastništvo nad njimi (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 13 (Ibidem ) in privoliti vsem »imuniteto, ki jo mednarodno pravo podeli sedežu diplomatskih agentov tujih držav« (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 15 (Ibidem ).
Je najvidnejša zgradba v Vatikanu. Njena kupola je prevladujoča značilnost obrisa Rima. Verjetno največja krščanska cerkev, obsega površino 2,3 hektarja. Eno najsvetejših krajev krščanstva in katoliške tradicije je tradicionalno pokopališče njenega titularja, svetega Petra, ki je bil glava dvanajstih Jezusovih apostolov in po tradiciji prvi škof v Antiohiji in pozneje prvi Rimski škof, s čimer je postal prvi papež. Čeprav Nova zaveza ne omenja mučeništva svetega Petra v Rimu, tradicija, ki temelji na spisih očetov Cerkve pravi, da je njegov grob pod baldahinom in oltarjem bazilike v "Izpovedi". Zaradi tega so bili mnogi papeži že od zgodnjih let Cerkve pokopani v bližini papeža svetega Petra v nekropoli pod baziliko. Gradnja sedanje bazilike nad staro Konstantinovo baziliko se je začela 18. aprila 1506 in končala leta 1615. 18. novembra 1626 je papež Urban VIII. slovesno posvetil baziliko.
Bazilika svetega Petra ni papežev uradni sedež niti prvi na lestvici med glavnimi rimskimi bazilikami. To čast ima papeška stolnica, nadbazilika svetega Janeza Lateranskega, ki je matična cerkev vseh cerkva v občestvu s katoliško cerkvijo. Vendar pa je sveti Peter zagotovo glavna papeška cerkev v smislu uporabe, ker se večina papeških liturgij in obredov tam odvija zaradi njene velikosti, bližine papeške rezidence in lokacije znotraj mesta Vatikan. Stol svetega Petra ali katedra, antični stol, za katerega se je včasih domnevalo, da ga je uporabljal sam sveti Peter, je bil dar Karla Plešastega in ga uporabljajo številni papeži, in simbolizira nadaljevanje apostolskega nasledstva sv. Petra. Zaseda povzdignjen položaj v apsidi bazilike, ki ga simbolično podpirajo cerkveni učitelji in simbolično razsvetljen od Svetega Duha.
Bazilika svetega Petra je bila kot ena od sestavnih struktur zgodovinsko in arhitekturno pomembnega mesta Vatikan leta 1984 po merilih (i), (ii), (iv) in (vi) zapisana na seznam Unescove svetovne dediščine. Z zunanjo površino 21.095 kvadratnih metrov, notranjo površino 15.160 kvadratnih metrov, je bazilika svetega Petra največja krščanska cerkvena zgradba na svetu dve zadnji meritvi in druga največja po letu 2016. Vrh njene kupole s 136,6 m jo od leta 2016 uvršča med drugo najvišjo stavbo v Rimu. Višina kupole jo je uvrstila med najvišje stavbe Starega sveta in še vedno nosi naslov najvišje kupole na svetu. Čeprav je največja kupola na svetu po premeru v času dokončanja, to razlikovanje ne drži več.
Zgodovina Grob svetega Petra
Po Jezusovem križanju je v svetopisemski knjigi Apostolska dela zapisano, da je eden od njegovih dvanajstih učencev, Simon, znan kot sveti Peter, ribič iz Galileje, prevzel vodilno mesto med Jezusovimi privrženci in je bil zelo pomemben pri ustanovitvi krščanske cerkve. Ime Peter je Petrus v latinščini in Petros v grščini, izhaja iz petra, kar v grščini pomeni 'kamen' ali 'skala' in je dobesedni prevod aramejske Kepa, ime, ki ga je Simonu dal Jezus. ( in )
Katoliška tradicija pravi, da je Peter, po štiriindvajsetih letih, odpotoval v Rim in tam 13. oktobra 64. v času vladavine rimskega cesarja Nerona dočakal svoje mučeništvo skupaj s Pavlom. Njegova usmrtitev je bila ena od mnogih mučeništev kristjanov po velikem rimskem požaru. Po Origenovem mnenju je bil Peter križan z glavo navzdol, na lastno željo, ker se je sam zdel nevreden umreti na enak način kot Jezus. Križanje je potekalo v bližini staroegipčanskega obeliska v Neronovem cirkusu. Obelisk zdaj stoji na Trgu svetega Petra in je cenjen kot 'priča' o Petrovi smrti. Gre za enega izmed starih rimskih obeliskov.Frank J. Korn, Hidden Rome Paulist Press (2002)