Fobija (iz grškega korena φόβος, ki pomeni strah) je vrsta anksiozne motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo. O fobiji govorimo, ko je strah tako intenziven, da človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga ovira v vsakodnevnem delovanju. Zaradi fobije se prizadeti na daleč izogiba tem predmetom, okoliščinam oziroma situacijam, kadar pa to ni možno, se z njimi sooča z velikim nelagodjem. Posledično ima lahko težave pri opravljanju poklica ali v družbi. Fobije se diagnosticirajo kot mentalne motnje. V glavnem se delijo v tri večje skupine: specifične fobije, socialno fobijo in agorafobijo.Wodele, A. in Solan, M. »Phobias.« Healthline, 19. 7. 2017, www.healthline.com/health/phobia-simple-specific. Pridobljeno 17. 3. 2018.
Specifične fobije Specifične fobije predstavljajo intenziven in iracionalen strah pred specifičnim objektom ali situacijo.Nordqvist, Christian. »Everything you need to know about phobias.« Medical News Today, 20. 12. 2017, www.medicalnewstoday.com/articles/249347.php. Pridobljeno 17. 3. 2018. Če oseba pride v stik s situacijo, ki pri njej vzbuja fobijo, lahko doživi panični napad ali postane izjemno anksiozna. Pogosto posamezniki s specifičnimi fobijami doživljajo anksioznost že ob sami misli na določeno situacijo ali predmet.This Way Up. St. Vincent's Hospital Sydney Limited, b. d., www.thiswayup.org.au/how-do-you-feel/scared/. Pridobljeno 18. 3. 2018.
Oseba ima lahko več kot eno specifično fobijo. Večina imen specifičnih fobij izvira iz latinskih ali grških poimenovanj, ki pa se le redko uporabljajo v diagnozah. Navadno zdravnik ali psiholog klasificira fobijo kot specifično fobijo ter nato opiše objekt, ki se ga oseba boji.
Klasifikacija specifičnih fobij Fobični strah lahko sproži kar koli, kar pomeni, da je seznam posameznih specifičnih fobij precej dolg, vendar pa je mogoče večino sprožilnih dejavnikov uvrstiti v pet kategorij: situacije: strah pred vožnjo skozi predore, strah pred dvigali, pred potovanjem z letalom… naravni pojavi: strah pred višino, grmenjem, udarom strele… živali: strah pred kačami, pajki, insekti, psi… poškodbe: strah pred injekcijsko iglo, krvjo… druge fobije: strah pred glasnimi zvoki, padanjem, klovni ipd.Ollendick, T. H., Ost, L. G., Ryan, S. M., Capriola, N. N. in Reuterskiold, L. (2017). Harm beliefs and coping wxpectancies in youth with specific fobias. Behaviour Research and Therapy, 91, 51 –57.
Dejavniki tveganja Starost: večina specifičnih fobij se razvije okrog desetega leta, nekatere pa se lahko pojavijo tudi pred ali po desetem letu. Spol: fobije so dvakrat pogostejše pri ženskah kot pri moških. Družina: posameznik ima večjo možnost za razvoj specifične fobije, če ima že kdo od njegovih sorodnikov takšno motnjo. Negativna izkušnja: doživetje travmatičnega dogodka vpliva na razvoj fobije. Negativne informacije: če oseba sliši negativne informacije o nekih dogodkih, lahko to vodi v specifično fobijo. Specifične fobije. Inštitut za razvoj človekovih virov, b. d., www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/specificne-fobije. Pridobljeno 15. 4. 2018.
Simptomi Ko oseba pride v stik z objektom ali s situacijo, ki se je boji, lahko doživlja "fight-or-flight" simptome, kot so npr.: povišan srčni utrip, tresenje, vrtoglavica, pospešeno ali oteženo dihanje in potenje. Intenziteta anksioznosti je odvisna od narave in lokacije stimulusa. Npr. pri osebi, ki ima fobijo pred pajki, bo stopnja ansioznosti odvisna od tega, kako daleč stran se pajek nahaja, kako velik je ter ali se premika ali le stoji pri miru. Če oseba ni v stiku z objektom, pred katerim ima fobijo, oz. če o njem ne razmišlja, bo anksioznost odsotna. Drugim ljudem se vedenje posameznikov s fobijo navadno zdi iracionalno ali pretirano.
Vzroki za nastanek V mnogih študijah so želeli odkriti glavni razlog za nastanek specifičnih fobij, vendar jim do sedaj še ni uspelo popolnoma razvozlati uganke. O vzrokih za nastanek fobij obstaja več teorij. Ena od teorij predpostavlja, da imamo ljudje že genetsko predispozicijo za strah pred določenimi stvarmi in situacijami, ki so potencialno nevarne ali celo usodne, kot so npr. kače, insekti, višina in neurja. Fobije se lahko razvijejo tudi po kakšni travmatični izkušnji (npr. nekdo se boji psov, ker ga je v preteklosti eden od njih ugriznil). Druga teorija je, da se strahu lahko naučimo od drugih. Posamezniki s specifičnimi fobijami imajo lahko tudi podedovano splošno nagnjenost k fobijam in anksioznosti, čeprav je nastanek neke specifične fobije lahko bolj odvisen od posameznikove lastne izkušnje in okolja.
Nekateri posamezniki omedlijo ob pogledu na kri, poškodbe, injekcije, ali ko dajo kri pri zdravniku. Glede takšnih primerov še dandanes potekajo debate o tem ali takšne reakcije spadajo v kategorijo fobij ali ne. Veliko posameznikov v zgoraj opisanih primerih namreč pred omedlevico ne doživi anksioznosti. Reakcije v takšnih primerih zato strokovnjaki uvrščajo v posebno kategorijo. Nekateri posamezniki doživljajo simptome fobije, drugi pa imajo abnormalno močno nevrološko reakcijo na poškodbe oz. na grožnje pred poškodbami in zato omedlijo.
Spopadanje s specifičnimi fobijami Specifične fobije imajo najboljšo prognozo izmed vseh anksioznih motenj, saj jih je moč odpraviti, čeprav je za to potrebno vložiti veliko truda. Najbolj učinkovit pristop k zdravljenju specifičnih motenj je kognitivno-vedenjska terapija, oziroma bolj specifično, postopno ponavljajoče izpostavljanje strah vzbujajočemu predmetu ali situaciji, čemur pravimo terapija z izpostavljanjem.
Anksiozni odziv na določen objekt je navadno neproporcionalen z dejansko nevarnostjo tega objekta. Na žalost močna tendenca po izogibanju temu predmetu posamezniku preprečuje, da bi se naposled le naučil, da je njegov strah pred objektom pretiran. Kljub temu, da se veliko posameznikov zaveda, da je njihov strah najverjetneje pretiran, pa tega še niso spoznali na emocionalnem nivoju, zaradi česar pa se vzorec še naprej ponavlja: vsakič, ko se oseba spomni na predmet, ki se ga boji, se v njej sproži anksiozni odziv, čeprav se oseba zaveda, da je ta neupravičen. Ko se oseba sooči z ogrožajočo situacijo, namesto da bi zbežala stran od nje, je to prvi korak k emocionalnem učenju tega, da se situacije le ni treba toliko bati.
Izpostavljenost ogrožajoči situaciji je lahko postopno, kjer si oseba v prvem koraku situacijo le zamišlja. Čeprav je zamišljanje situacije na začetku učinkovito, pa še vedno nima enakega učinka kot soočanje z objektom v realnosti, zato je slednje nujno za uspešno odpravljanje fobije. Drugi način izpostavljanja objektu je tehnika, pri kateri se oseba zadržuje v neprijetni situaciji toliko časa, dokler občutek hude anksioznosti ne začne pojenjati. To traja približno 2 do 3 ure. Takšen način izpostavljanja kaže takojšnje izboljšanje stanja. Posamezniki so pri tej tehniki še posebej uspešni, če imajo ob sebi izurjenega in izkušenega terapevta. Čeprav je slednja metoda praviloma zelo uspešna, pa jo je včasih potrebno dopolniti še z dodatnimi kognitivnimi tehnikami, odvisno od vrste specifične fobije.
Pomoč pri spopadanju s specifičnimi fobijami običajno vključuje: Ocenjevanje situacije skozi celoten proces. Poučevanje o anksioznosti, specifični za klienta. Urjenje v strategijah za uravnavanje anksioznosti, kot je npr. čuječnost ter spodbujanje klienta pri redni uporabi teh strategij. Postopno izpostavljanje ogrožajočim situacijam/objektom. Kognitivne intervence za identificiranje iracionalnih prepričanj.
Za osebe s kakršnokoli obliko anksioznosti je zaželeno, da se izogibajo alkoholu ali kakšnim drugim sedativom pri nadzorovanju njihove anksioznosti, saj to lahko vodi do tega, da se oseba ne zna več spopadati z anksioznostjo na drug način kot z alkoholom ali drugimi substancami (postane na nek način odvisna).
Anksiozni napad pa lahko tudi oseba sama omili s tehniko dihanja, ki pomaga pri zbiranju misli: Najprej eno minuto štejemo naše vdihe in izdihe (en vdih in en izdih = dih). Udobno se usedemo na stol pred uro in se osredotočimo na svoje dihanje. Ves čas dihamo le skozi nos. Dihamo s prepono. Sprostimo trebušne mišice, kolikor je mogoče. Vdih naj traja 3 sekunde ter enako za izdih. Vsakič, ko izdihnemo, pomislimo na besedo »sprostitev« in začutimo, kako mišice postajajo manj napete – rame in obraz naj bosta sproščena. Tehniko izvajamo 5 minut. Po 5 minutah ponovno štejemo vdihe in izdihe eno minuto in si podatek nekam zabeležimo. Povprečna oseba v mirovanju naredi 10 do 12 dihov (20 do 24 vdihov in izdihov). Posameznikovo dihanje je lahko nekoliko hitrejše, saj nekatere osebe, ki imajo socialno fobijo ves čas dihajo nekoliko hitreje, medtem ko drugi opazijo hitrejše dihanje le takrat, ko postanejo anksiozni. Tehnika dihanja pa je sicer koristna v obeh primerih. Na začetku je tehniko dihanja dobro vaditi takrat, ko smo sproščeni, sčasoma pa jo lahko začnemo uporabljati tudi v stresnih situacijah. Zaželeno je, da tehniko vadimo vsaj štirikrat na dan.
Seznam specifičnih fobij ablutofobija - strah pred umivanjem in kopanjem aerofobija - strah pred letenjem aglofobija - strah pred bolečino agorafobija - strah pred odprtim prostorom ailurofobija - strah pred mačkami akrofobija - strah pred višino amaksofobija - strah pred vožnjo z avtomobilom ambulofobija - strah pred hojo androfobija - strah pred moškimi anglofobija - strah pred Angleži, Anglijo in angleško kulturo antropofobija - strah pred ljudmi apeirofobija - strah pred neskončnostjo arahnofobija - strah pred pajki astrafobija - strah pred grmenjem, strelami aviofobija - strah pred letenjem barofobija - strah pred gravitacijo batrahofobija - strah pred žabami brontofobija - strah pred neurjem cenosilikafobija - strah pred praznim kozarcem dekstrofobija - strah pred predmeti na desni strani demonofobija - strah pred demoni dendrofobija - strah pred drevesi dismorfofobija - strah pred domnevnimi telesnimi pomanjkljivostmi dorafobija - strah pred krznom in usnjem dromofobija - strah pred prečkanjem ceste ekvinofobija - strah pred konji elektrofobija - strah pred elektriko emetofobija - strah pred bruhanjem entomofobija - strah pred žuželkami in insekti evfobija - strah pred dobrimi novicami fazmofobija - strah pred duhovi felinofobija - strah pred mačkami filofobija - strah pred zaljubljenostjo in ljubeznijo fizofobija - strah pred fizičnim naporom fobofobija - strah pred strahom gefirofobija - strah pred hojo in vožnjo po mostovih gelotofobija - strah pred posmehom genofobija - strah pred seksom germanofobija - strah pred Nemci, Nemčijo in nemško kulturo gerontofobija - strah pred starejšimi, starostjo in staranjem gimnofobija - strah pred golim telesom ali goloto ginofobija - strah pred ženskami glosofobija - strah pred javnim nastopanjem heliofobija - strah pred sončno svetlobo hemofobija - strah pred krvjo Heksakosioiheksekontaheksafobija - strah pred številom 666 hidrofobija - strah pred vodo hipofobija - strah pred konji hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed homofobija - strah pred homoseksualnostjo in homoseksualnimi osebami ihtiofobija - strah pred ribami islamofobija - strah pred islamom in muslimani judofobija - strah pred Judi kakofobija - strah pred grdoto karcinofobija - strah pred rakom kinofobija - strah pred psi kleptofobija - strah pred krajo klavstrofobija - strah pred zaprtimi, majhnimi in tesnimi prostori klovnofobija - strah pred klovni kofobija - strah pred grdoto kristjanofobija - strah pred krščanstvom in kristjani krometofobija - strah pred denarjem ksenofobija - strah pred tujci in tujim kurlofobija - strah pred klovni lepirofobija - strah pred kunci in zajci ligirofobija - strah pred glasnimi poki lupofobija - strah pred volkovi melofobija - strah pred glasbo