thumb|200px|Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (; ) so bili indoevropsko govoreče ljudstvo, ki je v starodavni zgodovini naseljevalo velike dele jugovzhodne Evrope.. »Tračani so bili indoevropsko ljudstvo, ki je zasedalo območje med severno Grčijo, Romunijo in severozahodno Turčijo. Delili so isti jezik in kulturo ... Tračanov je bilo morda kar milijon, razdeljenih med do 40 plemen.«.»Ena najbolje dokumentiranih indoevropskih civilizacij, ki so naseljevale Romunijo, Bolgarijo, so Tračani ...« Tračani so prebivali predvsem v jugovzhodni Evropi v današnji Bolgariji, Romuniji, Severni Makedoniji in severni Grčiji, pa tudi v severozahodni Anatoliji (Mala Azija) v Turčiji.
Natančen izvor Tračanov je negotov, vendar se domneva, da Tračani, tako kot druge indoevropsko govoreče skupine v Evropi, izvirajo iz mešanice Proto-Indoevropejcev in zgodnjih evropskih kmetov.
Okoli 5. tisočletja pred našim štetjem so se prebivalci vzhodne regije Balkana organizirali v različne skupine staroselcev, ki so jih kasneje stari Grki poimenovali pod enotnim etnonimom Tračani.Nature (2019) Ancient human mitochondrial genomes from Bronze Age Bulgaria: new insights into the genetic history of ThraciansPopov, D. The Greek intellectuals and the Thracian world. Iztok - Zapad 2, 13–203 (2013).Fol, A. The Thracian orfeism. Sofia, 145–244 (1986).Fol, A. The History of Bulgarian lands in antiquity. Tangra TanNakRa, 11–300 (2008).
Tračanska kultura se je pojavila v zgodnji bronasti dobi, ki se je začela okoli 3500 pr. n. št.. Iz nje so se razvili tudi Geti, Dačani in druge regionalne skupine plemen. Zgodovinski in arheološki zapisi kažejo, da je tračanska kultura cvetela v 3. in 2. tisočletju pred našim štetjem.Fol, A., Georgiev, V. & Danov, H. The History of Bulgaria. Primarily - communal and slavery. Thracians. BAS, Sofia 1, 110–274 (1979).Mihailov, G. The Thracians. New Bulgarian University 2, 1–491 (2015). Ksenofan je v 6. stoletju pred našim štetjem opisal Tračane kot »modrooke in rdečelase«.Fragment B16 within "the well-known fragments" B14-B16, "Xenophanes", Stanford Encyclopedia of Philosophy (Accessed: February 20, 2023).
Po mnenju grških in rimskih zgodovinarjev so bili Tračani necivilizirani in so ostali večinoma neenotni, vse do ustanovitve njihove prve stalne države, Odriškega kraljestva v 5. stoletju pr. n. št. Tračansko kraljestvo se je približno v istem času soočilo s podjarmitvijo Ahemenidskega cesarstva. Potem ko so Perzijce porazili Grki v perzijskih vojnah, so Tračani doživeli kratko obdobje miru. V poznem 4. stoletju pred našim štetjem je Odriško kraljestvo izgubilo neodvisnost od Makedonije in se vključilo v cesarstvo, vendar je po smrti Aleksandra Velikega ponovno pridobilo neodvisnost.
Tračani so se sredi 2. stoletja pr. n. št. soočili z osvajanjem Rimljanov, pod katerimi so se soočili z notranjimi spori. Skupaj z Makedonci so do tretje makedonske vojne sestavljali glavne dele uporov proti Rimljanom. Začetek leta 73 pr. n. št. je Spartak, trakijski bojevnik iz plemena Maedi, ki so ga Rimljani zasužnjili kot gladiatorja, vodil upor, ki je predstavljal pomemben izziv za rimsko oblast, kar je povzročilo vrsto vojaških akcij proti njej. Posledice upora so videle križanje 6000 preživelih upornikov ob Apijevi cesti.
Grki in Rimljani so Tračane opisovali kot »vojaške« in »barbare«, saj niso bili niti Rimljani niti Grki, a kljub temu so bili znani kot odlični plačanci. Medtem ko so Rimljani in Grki Tračane dojemali kot nezahtevne, je bila njihova kultura menda znana po prefinjeni poeziji in glasbi. Od 19. stoletja do začetka 20. stoletja sta Bolgarija in Romunija uporabljali arheologijo, da bi izvedeli več o tračanski kulturi in načinu življenja.
Tračani so sledili politeistični veri z monoteističnimi elementi. Eden od njihovih običajev je bilo tetoviranje, običajno tako pri moških kot pri ženskah. Tračani so kulturno sodelovali z ljudstvi, ki so jih obdajali – Grki, Perzijci, Skiti in Kelti. Tračani so govorili zdaj izumrli traški jezik in delili skupno kulturo. Zadnja poročana raba tračanskega jezika so menihi iz 6. stoletja našega štetja. Znanstveno preučevanje Tračanov je znano kot trakologija.
Etimologija Prvi zgodovinski zapis o etnonimu Tračani najdemo v Iliadi, kjer so Tračani opisani kot zavezniki Trojancev v trojanski vojni proti starim Grkom. Etnonim Tračan izhaja iz ; množina ali ; jonsko Θρηίκιος, Thrēikios, toponim Trakija pa izhaja iz Θρᾴκη (Thrāikē; jonsko Θρῄκη, Thrēikē).Navicula Bacchi – Θρηικίη (Accessed: October 13, 2008). Vse te oblike so eksonimi, kot so jih uporabljali Grki.
Mitološki temelj
V grški mitologiji je Thraks (njegovo ime preprosto najpomembnejši Tračan) veljal za enega od cenjenih sinov boga Aresa.Lemprière and Wright, p. 358. »Mars je bil oče Kupida, Anterosa in Harmonije od boginje Venere. Imel je Askalafa in Ialmena od Astioha; Alkipa od Agraula; Mola, Pila, Euena in Otestija od Demonike, Agenorjeve hčere. Poleg teh je bil znani oče Romula, Oenomaja, Bitisa, Traksa, Diomeda iz Trakije itd." Evripid v Alkestidi omenja, da je bilo eno od Aresovih imen »Traks«. Ker je Ares veljal za pokrovitelja Trakije, so njegov zlati ali pozlačeni ščit hranili v templju v Bistoniji v Trakiji.
Izvori Izvor Tračanov ostaja nejasen, ker ni pisnih zgodovinskih zapisov, preden so stopili v stik z Grki. Dokazi o proto-Tračanih v prazgodovini so odvisni od artefaktov materialne kulture. Leo Klejn poistoveti praTračane s kulturo posode z več robovi, ki jo je iz Ukrajine izrinila napredujoča kultura lesenih grobov ali Srubnaja. Na splošno se domneva, da se je tračansko ljudstvo razvilo iz mešanice avtohtonih ljudstev in Indoevropejcev od časa protoindoevropske ekspanzije v zgodnji bronasti dobi, ko so se slednji okrog leta 1500 pr. n. št. pomešali z avtohtonimi ljudstvi. Po eni od teorij naj bi se njihovi predniki selili v treh valovih s severovzhoda: prvi v poznem neolitiku, ki je izrinil Pelazge in Ahajce, drugi v zgodnji bronasti dobi in tretji okoli leta 1200 pr. n. št. Dosegli so Egejske otoke in končali mikensko civilizacijo. Niso govorili istega jezika. Pomanjkanje pisnih arheoloških zapisov, ki so jih zapustili Tračani, nakazuje, da raznolika topografija ni omogočila oblikovanja enotnega jezika.
Starogrški in rimski zgodovinarji so se strinjali, da so bili stari Tračani boljši borci; le njihova nenehna politična razdrobljenost jim je preprečila, da bi zavzeli dežele okoli severovzhodnega Sredozemlja.Britannica, The Editors of Encyclopaedia. "Thrace". Encyclopedia Britannica, 15 Mar. 2024 Čeprav so ti zgodovinarji označili Tračane kot 'primitivne', delno zato, ker so živeli v preprostih, odprtih vaseh, so imeli Tračani v resnici precej napredno kulturo, ki je bila še posebej znana po svoji poeziji in glasbi. Njihove vojake so zlasti Makedonci in Rimljani cenili kot plačance.
Identiteta in razširjenost
Tračani so naseljevali dele starih provinc Trakije, Mezije, Makedonije, Beotije, Atike, Dakije, Male Skitije, Sarmatije, Bitinije, Mizije, Panonije in drugih regij Balkana in Anatolije. To območje je obsegalo večji del balkanske regije in Gete severno od Donave do onkraj Buga in vključno s Panonijo na zahodu.The catalogue of Kimbell Art Museum's 1998 exhibition Ancient Gold: The Wealth of the Thracians indicates a historical extent of Thracian settlement including most of Ukraine, all of Hungary and parts of Slovakia. (Kimbell Art – Exhibitions)
Po Ethnici, geografskem slovarju Stefana iz Bizanca, je bila Trakija – dežela Tračanov – znana kot Perki (Περκη) in Aria (Αρια), preden so jo Grki poimenovali Trakija,Stephanus Of Byzantium - Ethnica, Theta 316.9 verjetno zaradi pripadnost Tračanov bogu Aresu in Perki je povratno ime boga Ares kot *Perkʷūnos.
Tukidid omenja obdobje v preteklosti, z njegovega vidika, ko so Tračani naseljevali regijo Fokide, znano tudi kot lokacija Delfov. Datira jo v čas življenja Tereja – mitološkega traškega kralja in sina boga Aresa.
Zaradi pomanjkanja zgodovinskih zapisov pred klasično Grčijo se domneva, da Tračanom ni uspelo oblikovati trajne politične organizacije, dokler ni bila ustanovljena Odriška država v 5. stoletju pred našim štetjem. V 1. stoletju pred našim štetjem je med vladavino kralja Burebista nastala močna država Dakija.
Trenutno je približno 200 identificiranih tračanskih plemen. Najvidnejše pleme Mezi je med rimsko vladavino doseglo pomemben pomen. Zanimivo pri Mezijcih je, da so prakticirali vegetarijanstvo, hranili so se z medom, mlekom in sirom.Jones, Lindsay (2005). Encyclopedia of religion(13 ed.). Macmillan Reference USA. 9780028659824. Archived from the original on April 5, 2023.
Grški in rimski opisi Stari Grki in Rimljani so Tračane imeli za bojevite, divje, krvoločne in barbare. Platon jih v svoji Republiki združuje s SkitiPlato. Republic: »Vzemite lastnost strasti ali duha; smešno bi bilo predstavljati, da ta lastnost, ko jo najdemo v državah, ne izhaja iz posameznikov, ki naj bi jo imeli, npr. Tračanov, Skitov in nasploh severnih narodi;« in jih imenuje ekstravagantne in živahne; in jih v svojih Zakonih prikazuje kot bojevit narod in jih združuje s Kelti, Perzijci, Skiti, Iberci in Kartažani.Plato. Laws: »Ali naj sledimo običaju Skitov, Perzijcev, Kartažanov, Keltov, Ibercev in Tračanov, ki so vsi bojeviti narodi, ali običaju vaši rojaki, kajti, kot pravite, popolnoma vzdržijo?" Polibij je pisal o Cotysovem treznem in nežnem značaju, ki je bil drugačen od večine Tračanov.Polybius. Histories, 27.12. Tacit v svojih Analih piše o njih, da so divji, divji in nepotrpežljivi, neposlušni celo lastnim kraljem.Tacitus. Annals: »V konzulstvu Lentula Getulika in Kaja Kalvizija so bili zmagoslavni praporji dodeljeni Popeju Sabinu, ker je porazil nekatere klane Tračanov, ki so divje živeli na visokih gorah, od tam ravnali z večjo ogorčenostjo in pogumom, da ne omenjam divjega genija ljudi, je bil njihov prezir in nepotrpežljivost, da so med njimi vzgajali vse svoje najmočnejše moške saj niso smeli ubogati svojih domorodnih kraljev bolj kot lastnega duha, niti jim pomagati s silami, vendar pod kapitani, ki so jih sami izbrali, niti se niso smeli bojevati proti kateremu koli sovražniku razen svojim lastnim mejnikom.« Rečeno je, da so Tračani »tetovirali svoja telesa, pridobivali žene z nakupom in pogosto prodajali svoje otroke«. Francoski zgodovinar Victor Duruy nadalje ugotavlja, da so »šteli živinorejo za nevredno bojevnika in niso poznali drugega vira dobička razen vojne in kraje«. Navaja tudi, da so izvajali človeške žrtve, kar je bilo potrjeno z arheološkimi dokazi.
Polien in Strabon pišeta, kako so Tračani z zvijačo prelomili pakte o premirju.Polyaenus. Strategems. Book 7, The Thracians.Strabo. History, 9.401 (9.2.4). Polien priča, da so Tračani pred bitko udarjali z orožjem drug ob drugega, »na traški način«.Polyaenus. Strategems. Book 7, Clearchus. Diegil, vodja Kenov, je veljal za enega najbolj krvoločnih poglavarjev po mnenju Diodora Sicilskega. Atenski klub brezpravnih mladeničev je dobil ime po tračanskem plemenu Tribali, kar bi lahko bil izvor besede pleme.
Po starorimskih virih so bili Dii odgovorni za najhujša grozodejstva v peloponeški vojni, saj so v Tanagri in Mycalessosu pobili vsa živa bitja, vključno z otroki in psi. Dii so rimske glave nabodli na svoje sulice in bodala, kot na primer v spopadu pri Kalinikosu leta 171 pr. n. št.. Strabon je Tračane obravnaval kot barbare in menil, da so govorili isti jezik kot Geti. Nekateri rimski avtorji so zapisali, da so tudi po uvedbi latinščine še vedno ohranili svoje 'barbarske' navade. Herodot piše, da »Tračani prodajajo svoje otroke in pustijo svojim dekletom, da trgujejo s katerim koli možem«.Herodotus (trans. G.C. Macaulay). The History of Herodotus (Volume II). »Drugi Tračani imajo navado, da prodajajo svoje otroke, da jih odpeljejo iz dežele; in nad svojimi deklicami ne bdijo, temveč jim dovolijo, da trgujejo s katerim koli moškim, a nad svojimi ženami zelo pazijo. odlična ura.«