Fíbromialgíjahttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515289/fibromialgija?query=fibromialgija&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 2. 2020. ali sindrom fibromialgije je kronični bolečinski sindrom, za katerega je značilna bolečina po vsem telesu.Zaletel M. (2010). Zdravljenje fibromialgije. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 9, suplement 2, str. 47-52. URN:NBN:SI:DOC-6X0DVYLF Bolečina in togost mišic in sklepov sta difuzni ali pa imata več sprožilnih točk. Za fibromialgijo je značilna tudi alodinija; pri bolniku bolečino povzročijo normalno nebolečinski dražljaji. Drugi simptomi so še utrujenost, ki lahko pri bolniku ovira vsakodnevno dejavnost, težave s spanjem in težave s spominom. Nekateri bolniki poročajo tudi o sindromu nemirnih nog, sindromu razdražljivega črevesja, težavah s sečnim mehurjem (intersticijski cistitis), parestezijah (nenormalen občutek zbadanja v koži) ter preobčutljivosti na hrup, svetlobo ali temperaturne spremembe. Pogosto jo spremlja depresija, tesnoba ali potravmatski stresni sindrom. Bolniki s fibromialgijo imajo pogosto tudi druge oblike kronične bolečine.
Vzrok fibromialgije ni pojasnjen, verjetno pa je posledica kombinacije okolijskih, duševnih in nevrohormonskih dejavnikov. Povezana je z dednostjo in se pogosteje pojavlja v določenih družinah; prepoznali so več genov, ki bi lahko bili povezani s sindromom. Okolijski dejavniki, ki so povezani z nastopom fibromialgije, so psihični stres, psihična travma in tudi nekatere okužbe. Dokazano je bilo, da bolečina izvira iz osrednjega živčevja. Za dignosticiranje fibromialgije ni na voljo specifičnega testa. Diagnoza temelji na izključevanju drugih morebitnih vzrokov ter na potrditvi, da je prisoten nabor simptomov, značilen za sindrom fibromialgije.
Zdravljenje fibromialgije je težavno. Bolniku se priporoča, da dovolj spi, je redno telesno dejaven in da se zdravo prehranjuje. Koristna je lahko tudi vedenjska kognitivna terapija. Za lajšanje bolečin so bila preizkušena nekatera zdravila, ki se uporabljajo sicer pri zdravljenju nevropatskih bolečinskih sindromov in vključujejo antidepresive, nevromodulatorje in druga protibolečinska zdravila. Uporabljajo se na primer učinkovine duloksetin, milnacipran in pregabalin. Uporaba opioidnih protibolečinskih zdravil je strokovno sporna zaradi pomanjkanja enoznačnih dokazov. Nekateri strokovnjaki priporočajo šibke opioide, če druga zdravila niso učinkovita. Ni podatkov o učinkovitosti uporabe prehranskih dopolnil. Fibromialgija je lahko zelo dolgotrajna bolezen, vendar ne povzroča okvare tkiva ali celo smrti.
Fibromialgija prizadene po ocenah 2–8 % prebivalstva. Pri ženskah se pojavlja približno dvakrat pogosteje. Pojavnost je primerljiva med različnimi deli sveta in različnimi kulturami. Natančnih podatkov o številu obolelih v Sloveniji ni.
Prvič so fibromialgijo opredelili leta 1990, kriterije bolezni pa so posodobili leta 2011. Razvrstitev, merila za diagnosticiranje ter načini zdravljenja strokovno še niso poenoteni.
Izraz fibromialgija je sestavljen iz novolatinske predpone fibro-, ki se nanaša na vezivno tkivo, ter grških besed μυώ myo-, ki pomeni mišico, in άλγος algos, besede za bolečino. Dobesedno fibromialgija torej pomeni »bolečina v vezivnem tkivu in mišicah«.
Znaki in simptomi thumb|upright=1.67 Opredeljujoči simptomi fibromialgije so kronična razpršena mišično-skeletna bolečina, utrujenost, neosvežujoč spanec, bolečina ob pritisku na občutljive točke (alodinija).Sonc M., Vidmar G., Hlebš S. (2010). Zanesljivost in veljavnost v slovenščino prevedenega vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 9, številka 1, str. 23-31. Drugi simptomi so še občutek mravljinčenja v udih (parestezije), dlje časa trajajoči mišični krči, nevropatska bolečina, mišična oslabelost v udih, mišično trzanje, razbijanje srca (palpitacije), in funkcionalne motnje prebavil.
Mnogi bolniki imajo tudi kognitivne težave, ki se kažejo kot motnje koncentracije, težave s kratkoročnim in dolgoročnim spominom, nezmožnost večopravilnosti, kognitivna preobremenitev in zmanjšana zmožnost pozornosti. Pogosto jo spremljajo simptomi tesnobe in depresije.
Nekateri simptomi se povezujejo s fibromialgijo ali pa so posledica pridruženih bolezni. Mednje spadajo na primer miofascialna bolečina, sindrom razdražljivega črevesja, intersticijski cistitis in drugi simptomi sečil in spolovil ... Fibromialgijo sicer opredeljuje razpršena kronična bolečina , lahko pa so prisotne tudi lokalizirane bolečine, na primer v ramenih, vratu, ledjih, kolkih in drugje po telesu. Pogosto imajo bolniki bolečine v čeljustnem sklepu. 20–30 % bolnikov z revmatoidnim artritisom ali sistemskim eritematoznim lupusom izkazuje tudi simptome fibromialgije.
Vzroki Vzrok fibromialgije še ni pojasnjen, strokovnjaki pa so predlagali več teorij. Ena od njih je »teorija centralne senzitizacije«. Po tej teoriji imajo bolniki s fibromialgijo nižji prag bolečine zaradi povečane odzivnosti na bolečino občutljivih živčnih celic v hrbtenjači ali možganih. Fibromialgijo pogosto spremljajo nevropatske bolečine in velika depresivna motnja, kar kaže na možno genetsko povezanost in prizadetost različnih nevrohormonskih signalnih poti. Vpletene bi lahko bile monoaminergične, glutamatergične, nevrotropne, opioidne ali provnetne citokinske signalne poti. Pri dovzetnih posameznikih lahko psihični stres ali bolezen povzročita anomalije v vnetnih in stresnih odzivih, ki vplivajo na razpoloženje in zaznavanje bolečine. Zaradi senzitizacije in aktivacije določenih živčnih celic bi lahko v takih okoliščinah privedlo do fibromialgije in v nekaterih primerih tudi do motenj razpoloženja. S poenostavljenim besednjakom bi lahko rekli, da se pri prizadeti osebi v osrednjem živčevju bolečinske živčne poti pretirano vzdražijo, medtem ko so poti, ki zavirajo zaznavanje bolečine, premalo aktivne. Nekatere nevrokemične anomalije, prepoznane pri fibromialgiji, uravnavajo tudi razpoloženje, spanje in občutek telesne energije, kar bi lahko pojasnilo razpoloženjske motnje, težave s spancem in utrujenost pri bolnikih s fibromialgijo.
Izsledki raziskav kažejo, da je kronična bolečina, kamor spada tudi sindrom fibromialgije, povezana s spremembo anatomije možganov. Bolniki s fibromialgijo imajo po podatkih iz ene od študij zmanjšano prostornino sive možganovine v možganih. Izguba sive možganovine je opazna zlasti v predelih možganov, povezanih z modulacijo bolečine ali stresa.Zaletel M. Ali je fibromialgija nevrološka bolezen? V: Zbornik fibromialgija 2004–2014, Društvo za fibromialgijo, Ljubljana 2014: 15–19.
Dedni dejavniki Ni še znano, na kak način se nagnjenost k fibromialgiji deduje, podatki pa kažejo, da je vpletenih več genov. Raziskave so pokazale morebitno povezanost fibromialgije s polimorfizmom genov, vpletenih v serotoninski, dopaminergični in kateholaminergični sistem. Omenjeni polimorfizmi niso specifični za fibromialgijo, temveč so povezani s številnimi drugimi sorodnimi boleznimi, kot sta sindrom kronične utrujenosti in sindrom razdražljivega črevesja, ter tudi z depresijo. Raziskave so pokazale, da so za fibromialgijo bolj dovzetni na primer posamezniki s polimorfizmom 102T/C receptorja 5-HT2A.
Življenjski slog in stres Kaže, da je pomemben sprožilni dejavnik pri razvoju fibromialgije je stres. Pogosto se pojavlja hkrati z drugimi boleznimi, ki so povezane s stresom, kot so sindrom kronične utrujenosti, potravmatska stresna motnja, sindrom razdražljivega črevesja in depresija. Sistematični pregled raziskav je pokazal statistično značilno povezavo med fibromialgijo ter psihično ali spolno zlorabo bodisi v otroštvu ali odraslosti, vendar je kakovost teh raziskav pomanjkljiva.
Tveganje za razvoj fibromialgije lahko poveča tudi slab življenjski slog, ki vključuje kajenje, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti. Metaanaliza podatkov je pokazala povezavo med psihično travmo in fibromialgijo, čeprav povezava ni tako močna kot pri sindromu kronične utrujenosti.
Nekateri avtorji menijo, da je razvoj fibromialgije povezan s stresno pogojeno motnjo v delovanju hipotalamo-hipofizo-suprarenalno osjo; znano je namreč, da lahko stresne razmere vplivajo na delovanje omenjene osi.
Motnje spanja Slab spanec je eden od dejavnikov tveganja za pojav fibromialgije. Leta 1975 je Moldofsky s sodelavci poročal o prisotnosti nenormalne aktivnosti možganskih valov alfa, izmerjenih z elektroencefalogramom (EEG) med spanjem NREM pri tako imenovanem »sindromu fibrozitisa«, kot so nekoč imenovali fibromialgijo.https://www.medicinenet.com/fibromyalgia_facts/article.htm, vpogled: 17. 2. 2020.
Psihološki dejavniki Obstajajo močni dokazi, da so fibromialgija in druge oblike kronične bolečine povezane z veliko depresivno motnjo, vendar pa vzročni mehanizem ni pojasnjen. Obsežen pregled raziskav, ki so preučevale povezavo med fibromialgijo in veliko depresivno motnjo, je pokazala na znatno podobnost v nevroendokrinih anomalijah, psiholoških značilnostih, telesnih simptomih in načinih zdravljenja, vendar pa trenutno znani izsledki ne podpirajo domneve, da gre za isto vzročno podlago ali da bi bili fibromialgija in velika depresivna motnja različni pojavni obliki iste bolezni. Zaznavanje bolečine sicer temelji na vsaj dveh razsežnostih: senzorična (čutilna) razsežnost procesira jakost in lokacijo bolečine, afektivno-motivacijska razsežnost pa procesira neprijetnost občutka. Raziskava z uporabo funkcionalnega magnetnoresonančnega slikanja za ovrednotenje možganskih odzivov na bolečino pri bolnikih s fibromialgijo je pokazala, da so bili depresivni simptomi povezani z jakostjo odziva na povzročeno bolečino v možganskih predelih, kjer se procesira afektivno doživljanje bolečine, ne pa tudi v predelih senzoričnega procesiranja bolečine. Izsledki kažejo, da je pri fibromialgiji povečana senzorična razsežnost zaznane bolečine, ki je neodvisna od razpoloženjskih in čustvenih obdelav bolečine.
Fibromialgijo so povezali tudi z bipolarno motnjo, zlasti njeno hipomanično komponento.
Neceliakijska glutenska preobčutljivost Vzrok fibromialgije bi lahko bila neceliakijska glutenska preobčutljivost, vendar so potrebne nadaljnje raziskave.
Patofiziologija
Nenormalno procesiranje bolečine Pri bolnikih s fibromialgijo so opazili anomalije v ascendentnih in descendentnih živčnih poti, ki so vključeni v zaznavanje bolečine. Za sprožitev bolečine pri bolnikih s fibromialgijo je potreben dražljaj, ki ima za polovico manjšo jakost, kot to velja za zdrave posameznike. Strokovnjaki so predlagali, da mehanizem kronične bolečine temelji na senzitizaciji sekundarnih bolečinskih nevronov zaradi povečanega izločanja provnetnih citokinov in dušikovega oksida iz nevroglijskih celic. Nekateri podatki, ki pa niso povsem enotni, kažejo na zmanjšane koncentracije serotonina v serumu in možgansko-hrbtenjačni tekočini. Izsledki prav tako kažejo spremembe v dopaminergičnem in noradrenergičnem signaliziranju.
Teorije o vpletenosti monoaminov (kamor spadajo na primer serotonin, dopamin in noradrenalin) podpira tudi učinkovitost zdravljenja fibromialgije z monoaminergičnimi antidepresivi.
Nevroendokrini sistem Raziskave delovanja nevroendokrinega sistema in hipotalamo-hipofizo-suprarenalne osi pri bolnikih s fibromialgijo niso pokazali enoznačnih izsledkov. Ena od raziskav je pokazala višjo raven kortizola v plazmi pri bolnikih s fibromialgijo. Druge raziskave so potrdile le povezavo med višjim kortizolnim buditvenim odzivom in bolečino, ne pa tudi anomalij v samih koncentracijah kortizola. Podatki kažejo tudi na povišane izhodiščne ravni ACTH-ja in povišan odziv na psihični stres, kar bi lahko bilo posledica zavrte negativne povratne zanke.
Avtonomno živčevje Pri bolnikih s fibromialgijo je lahko prisotno moteno delovanje avtonomnega živčevja, in sicer zmanjšan vazokonstrikcijski odziv, padec krvnega tlaka, zmanjšana variabilnost v srčni frekvenci ...
Spanje