thumb|right|350px| Termoelektrarna Šoštanj, Slovenija. Termoelektrarna Šoštanj, Slovenija. Pogled na hladilna stolpa bloka 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj... Bloka 1 in 2 sta bloka, ki več ne obratujeta na Termoelektrarni Šoštanj.
Osnovni Podatki blokov 1 in 2 BLOK 1 IN 2 NE OBRATUJETA VEČ Termoelektrarna Šoštanj Naslov: Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj
Poenostavljena tehnološka shema thumb|center|595px|Slika prikazuje poenostavljeno tehnološko shemo blokov 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj
1. Kotel 10. Nagrevalnik 3 19. Priprava dekarbonate vode 2. Turbina 11. Nagrevalnik 4 3. Generator 12. Napajalni rezervoar 4. Kondenzator 13. Napajalni črpaliki 5. Kondenzatni črpalki 14. NT odvodnik 6. Hladilnik kondenzata 15. Hladilni stolp 7. Nagrevalnik 1 16. Hladilni črpalki| 8. Nagrevalnik 2 17. Ejektor 9. Hladilnik kondenzata 18. Hladinik Kondenzata ejektorjev
Tabela tehničnih podatkov za bloka 1 in 2 Tehnični podatki NAPRAVA ENOTA BLOK 1 BLOK 2
KOTLI SULZER - enocevni, s prisilnim pretokom
Število kom 1 1
Zmogljivost t/h 125 125
Sveža para: tlak bar 98 98
Temparatura °C 515 515
Napajalna voda:temparatura °C 195 195
Mlin: število kom 4 4
Zmogljivost t/h 16 16
Dimni plini:Temperatura °C 195 195
Izkoristek kotla % 86 86
Višina dimika m 100
TURBINE ESCHER WYSS - kondenzacijska, odjemna
Število kom 1 1
Nazivna moč MV 30 30
Tlak sveže pare - vstop bar 93 93
Nazivni vrtljaji min-1 3.000 3.000
Hladilna voda:zmogljivost m3/h 6.500 6.500
Nazivna Temperatura °C 27 27
Višina hladilnegastolpa m 60
GENERATORJI OERLIKON
Nazivna moč MVA 37,5 37,5
Nazivna napetost V 10,5 ± 5 % 10,5 ± 5 %
Nazivni fazni kot cos φ 0,8 0,8
Vzbujanje Statično
Hlajenje bar z zrakom
Specifična porabapremoga kg/kWh 1,4 1,4
Izkoristek blokov % 28 28
BLOKOVNI TRANSFORMATORJI OERLIKON
Nazivna moč MVA 32 32
Prestavno razmerje kV 10,5/115,5 10,5/115,5
Kratkostična napetost % 10 10
Vezava
Yy0 Yy0
Transformatorb.l.r. moč MVA 6,3 6,3
Prestavno razmerje± 18% kV 10,5/6,3 10,5/6,3
Kotla SULZER Bloka 1 in 2 imata enaka Sulzerjeva enocevna kotla s prisilnim pretokom. Vsak od njiju lahko proizvede 125 t pare na uro, s tlakom 100 bar in temperaturo 515 °C.
Cevna shema thumb|left|500px|Slika prikazuje cevno shemo kotla Sulzer 125 t/h - aktivni deli blokov 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj.
Zgradba parnega kotla
Zgradba parnega kotla je razvidna iz prereza na sliki. Voda oziroma para teče po posameznih delih parnega kotla v naslednjem zaporedju: Napajalna voda priteka po cevi v razdelilno komoro grelnika vode 1, ki je sestavljen iz 54 paralelnih vej in ima ogrevalno površino 800 m2. Iz zbiralne komore grelnika 1 teče voda po skupni cevi do sistema vertikalnih in horizontalnih nosilnih cevi, ki nosijo konvektivni pregrevalnik pare 1, ter končni ogradni pregrevalnik pare 3. Od tod teče voda v razdelilno komoro, ter preko grelnikov vode 2 in 3 ogrevalnih površin 603 m2 in 627 m2. Razdelilna komora ali kolektor razdeli vodo v 50 paralelnih vej brez dušilnih elementov za uravnavanje pretoka. Vsi trije grelniki so nameščeni prečno ležeče v vertikalni dimni kanal. Dimni plini gredo najprej skozi grelnik vode 3, nato skozi grelnika 2 in 1 ter skozi cevni grelnik zraka.
Turbini blokov 1 in 2 Parni turbini proizvajalca Escher Wyss sta na obeh blokih popolnoma enaki. Turbini sta enakotlačni, aksialni, večstopenjski kondenzatni, z visokotlačnim in nizkotlačnim delom. Gredi turbin so togo spojene z rotorjem generatorja. Visokotlačni del turbine sestavljajo hitrozaporna ventila, regulirni ventili, visokotlačni rotor in visokotlačno ohišje.
S hitrozapornima ventiloma v trenutku preprečimo vstop sveže pare v turbino pri okvarah, ločitvi generatorja od omrežja, pri nepravilnih manipulacijah in ostalih nevarnostih, ki vplivajo na varno delovanje turbine. Z regulirnimi ventili reguliramo količino dotoka sveže pare v turbino. Turbini imata vsaka po štiri regulirne ventile, ki se krmilijo preko hidravlično krmiljenega servomotorja in vzvodov.
Delovanje turbine
Turbina deluje s pomočjo regulacije vrtljajev ali regulacije tlaka sveže pare. Prvi način je uporabljen pri zagonih, zaustavitvah ali ob izpadu turboagregata iz omrežja. Osnova takšnega delovanja je centrifugalni vzmetni regulator, ki je poganjan z gredjo turbine preko vijačnega zobnika.
Regulacija tlaka sveže pare je uporabljena med normalnim stabilnim obratovanjem. Moč turbine določa tlak pare pred turbino, ki ga prejemnik zaznava in deluje na odpiranje regulirnih ventilov preko oljnih servomotorjev. Tlak pare dosegamo s kurjenjem v kotlu.
Gredne toge vezi povezujejo med seboj rotorje, da se navor prenaša iz enega na drugega in nato na rotor generatorja. Ležaji prenašajo sile z rotorja na mirujoče dele turbine. Podporni ležaji prenešajo težo rotorja, oporni pa tokovne sile in pritiske. Glede na os rotorja ločimo aksialne in radialne ležaje. Radialni ležaji prestrezajo sile, ki so pravokotne na os rotorja, aksialni pa sile v smeri osi rotorja. Ležaji so v posebnih ohišjih, imenovani ležajniki. Parni turbini imata zaradi svojih specialnih zahtev uporabljene le drsne ležaje in sicer tri radialne in en aksialni ležaj.
SHEMATSKI PRIKAZ TURBIN thumb|center|595px|Shematski prikaz turbine bloka 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj.
Glej tudi
Termoelektrarna Šoštanj blok 3 Termoelektrarna Šoštanj blok 4 Termoelektrarna Šoštanj blok 5 Termoelektrarna Šoštanj blok 6 Termoelektrarna Šoštanj
Zunanje povezave
Spletna stran Termoelektrarne Šoštanj
Kategorija:Termoelektrarna Šoštanj Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1956