thumb|Renesančni grad in samostan Vernberk thumb|Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 thumb|Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah thumb|Grad Domačale thumb|Skočidol j Jepo (Kepo) thumb|Razvaline v Umbarju Eichelberg thumb|Grad Strmec thumb|Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah thumb|Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5.650 prebivalci (stanje 1. januar 2024) v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem.
Geografija Geografski položaj Vernberk leži v Osojskih Turah, vzhodno od Beljaka in med Osojskim jezerom (v severu), Vrbskim jezerom (na vzhodu) ter Baškim jezerom (v jugu same občine).
Struktura občine Vernberk je sestavljena iz 5 katastrskih občin (z nemško ustreznico)Zdovc, Paul (2010) Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana.: Nova vas (Neudorf), Pešče (Sand), Trabenče (Trabenig), Umbar (Umberg ) in Vernberk (Wernberg ).
Občina Vernberk je sestavljena iz 24 krajev in zaselkov (z nemško ustreznicoPaul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (Herausgegeben von: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. .) (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001):
Cetinje (Zettin) (21) Dolje (Duel ) (190) Domačale (Damtschach) (142) Draganje (Ragain) (145) Dragniče (Dragnitz )(58) Goriče (Goritschach) (414) Hovče (Kaltschach ) (475) Kleče (Kletschach ) (48) Konatiče (Kantnig ) (63) Kročja vas (Krottendorf ) (99) Lihpolje (Lichtpold) (239) Nova vas (Neudorf) (248) Pešče (Sand) (98) Podravlje (Föderlach I) (722) Podravlje (Föderlach II) (86) Skočidol (Gottestal ) (195) Štavf (Stallhofen) (527) Strmec (Sternberg) (86) Šleben (Schleben) (25) Trnovlje (Terlach)(126) Trabenče (Trabenig) (288) Umbar (Umberg) (242) Vernberk (Wernberg) (593) Vudmat (Wudmath) (55)
Sosednje občine
Zgodovina Področje občine Vernberk je bilo naseljeno že v antiki, na kar kažejo ostanki rimskih reljefov in stavb, ki se nahajajo v župnijski cerkvi v Strmcu, ter v podružniških cerkvah v Podravljah in v Skočidolu.
Njastarejšo znano omembo kraja se najde v listini samostana Šentpavel v Labotski dolini iz let 1170/1180, kjer se omenja grad Strmec (Sternberc). Prvič se omenja Vernberk v listini 17. novembra 1227, kjer se omenja rušenje mostu čez Dravo ter predajo gradu Vernberk škofijstvu v Bamberku.
S prihodom karantanskih Slovanov in tvorbe Karantanije se Vernberg uvršča v širšo slovensko kulturno zgodovino vse do danes. Do prve svetovne vojne je bila občina še pretežno slovenska, tako da je med letoma 1908 in 1916 njen župan Slovenec Matija Vospernik, izvoljen na slovenski stranki. Med vojnama se je pritisk stopnjeval, Matija Vospernik je moral bežati v južno cono. Janez Vospernik pa je bil soustanovitel slovenske zadružne zveze. Še do leta 1951 je bil delež Slovencev znaten in nad 20 %, vendar so hudi pritiski pred in po vojni delež zmanjševali. Danes leži občina dandanes na severozahodnem robu slovenskega oz. dvojezičnega področja na Koroškem.Reginald Vospernik: Internierungen von Kärntner Slowenen im Jahre 1919, in: Carinthia I, 2007, S. 383-421; Reginald Vospernik: Zweimal aus der Heimat vertrieben – Die Kärntner Slowenen zwischen 1919 und 1945 – Eine Familiensaga, Klagenfurt/Celovec 2011.
Občina Vernberk je bila ustanovljena leta 1850 iz štirih nekdanjih katastrskih občin davčnega okraja gradu Vajškra. Leta 1865 pa ji je bila priklučena se vas Umbar. Leta 1922 je občina predala njekaj ozemlja mestu Beljak ter pridobila nekaj ozemlaj občin Vrba in Rožek
Prebivalstvo Po popisu prebivalstva iz leta 2011 ima Vernberk 4.837 prebivalcev, od teh ima 94,8 % avstrijsko državljanstvo, Nemcev je 1,7 %, Bosancev-Hercegovcev je 1,0 % in Hrvatov 0,9 %.
77,3 % prebivalcev je rimsko-katoliške veroizpovedi, 11,7 % evangeličanov, 0,4 % pravoslavcev in 0,8 % muslimanov. 8,2 % je brez veroizpovedi. Dandanes vplicajo bližina mesta Beljak in doselitev na narodnostni položaj.
Slovenske / dvojezične fare in podružniške cerkve Sledeče fare/župnije in podružnice so dvojezične v okviru katoliškega dekanata Rožek: Župnijska cerkev Domačale in podružnici Umbar in Draganje, župnijska cerkev Škočidol ter podružnici Podravlje in Strmec. glej seznam župnij v dekanatu Rožek na nemški vikipediji:Liste der Pfarren im Dekanat Rosegg/Rožek
Kultura in znamenitosti Posvetne zgradbe Grad Vernberk Ruševina Gradu Strmec Grad Domačale Ruševina Gradu Aichelberg v Umbarju (Eichelberg)
Sakralne zgradbe Župnijska cerkev sv Margarete v Škočidolu Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, Domačale Podružniška cerkev sv. Štefana, Podravlje Župnijska cerkev Šentjurij, Strmec Podružniška cerkev sv. Peter in Pavel, Konatiče Podružniška cerkev sv. Jernej, Draganje Podružniška cerkev sv Matjaž, Umbar Grajska cerkev Vernberk Kapelica, Štavf Kapelica na pokopališču v Domačalah
Ostalo Keltsko kultno središče severno od vasi Trnovlje.
Osebnosti Matija Vospernik (* 14.4.1873 Oberjeserz/Zgornje Jezerce, † 23.1.1952 Terlach/Trnovlje) slovenski župan občine Vernberk v leti 1908 do 1916. Janez Vospernik (* 15.11.1868 Zgornje Jezerce, 7.3.1948), soustanovitelj Slovenske zadružne zveze Reginald Vospernik (*9. 5. 1937), dolgoletni travnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Reginald Vospernik: Kronika Vospernikovih – Chronik der Familie Vospernik, samozaložba, Föderlach/Podravlje 2006;.)
Literatura
Reginald Vospernik: Kronika Vospernikovih – Chronik der Familie Vospernik, Eigenverlag, Föderlach/Podravlje 2006. Reginald Vospernik: Zweimal aus der Heimat vertrieben – Die Kärntner Slowenen zwischen 1919 und 1945 – Eine Familiensaga, Klagenfurt/Celovec 2011.
Sklici
Zunanje povezave
Marktgemeinde Wernberg