Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik. S tem zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Če je frekvenca nihanja enakomerna, zaslišimo točno določen ton.
Nastanek zvoka v pihalih in trobilih
Pri pihalih pihamo v ustnik, po katerem zrak potuje po tanki reži do jezička. Tam se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po pihalu in ven, kar ustvarja ton. Preostali del pihala služi le kot resonator, s pritiskanjem na luknjice pa resonančno cev krajšamo ali daljšamo in s tem dobimo različne tone. Že stari Grki so poznali dejstvo, da podaljšanje cevi za faktor dva da za oktavo (to je 6 tonov) nižji ton. To je tudi razvidno iz velikosti instrumentov, saj je na primer bas saksofon veliko večji od alt saksofona. Poleg tega, da moramo v pihala in trobila pihati, je razlika med njimi in strunskimi glasbili tudi v tem, da tu zvok nastane zaradi razlike v tlakih med razredčinami in zgoščinami, ki se pojavijo v ceveh; torej za razliko od vibracij, ki jih izkoriščamo pri strunah (transverzalno valovanje), pri zračnih instrumentih izkoriščamo longitudinalno gibanje zraka.
Družine pihal
Piščali žvegle dvojnice okarina zurna šakuhači (japonsko glasbilo; shakuhachi) dude
Flavte flavta (tudi prečna flavta ali velika flavta) pikolo (mala flavta) kljunasta flavta (blokflavta) altovska flavta tenorska flavta basovska flavta velika basovska flavta
Oboe oboa angleški rog ljubezenska oboa (oboa d'amore) lovska oboa (oboa da caccia) sarusofon hekelfon (Heckelphon)
Klarineti klarinet (s transpozicijo v B ali A) mali klarinet altovski klarinet basovski klarinet kontrabasovski klarinet basetni rog taragav (ali tárogató, madžarski in srbski ljudski instrument)
Saksofoni sopranino saksofon sopranski saksofon altovski saksofon tenorski saksofon baritonski saksofon basovski saksofon kontrabasovski saksofon subkontrabasovski saksofon ali tubax
Fagoti fagot kontrafagot zelenik
Drugi didžeridu ...
Zasedbe pihal Pihala najdemo v pihalnih orkestrih in pihalnih godbah ter simfoničnih orkestrih. Sekcijo pihal v simfoničnem orkestru sestavljajo flavte, oboe, klarineti in fagoti. Pihalci po navadi sedijo v dveh vrstah – flavtisti in oboisti v sprednji, klarinetisti in fagotisti pa za njimi. Saksofon sodi med najpomembnejša jazzovska glasbila. V big bandih poznajo sekcijo petih saksofonov – dveh altovskih, dveh tenorskih in enega baritonskega saksa.
Pihala tvorijo tudi pihalni kvintet, ki je sestavljen iz flavte, oboe, fagota, klarineta in roga.
Uspešnice za pihala (izbor) Flavta Bachov Brandenburški koncert št. 4 Mozartova 2 koncerta Debussyjeva Sirinks Prokofjeva sonata Poulenceva sonata Boulezova sonatina
Pikolo Brittnove Variacije na Purcellovo temo
Klarinet Mozartov koncert Webrova 2 koncerta Brahmsovi 2 sonati Stravinskijev Ebony concerto
Oboa Handlovih 6 koncertov Mozartov koncert Straussov koncert Brittnovih Šest metamorfoz po Ovidu
Angleški rog Sibelusov Labod iz Tuonele (za orkester) Hindemithova sonata
Fagot Mozartov koncert Webrov koncert Hindemithova sonata
Glej tudi trobila glasba
*